Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Spremembe okolja in produktivnosti na spodnje-do srednjejurski karbonatni platformi v Tetidi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.02  Naravoslovje  Geologija  Paleontologija in biostratigrafija 

Koda Veda Področje
P450  Naravoslovno-matematične vede  Stratigrafija 
P460  Naravoslovno-matematične vede  Sedimentologija 
P420  Naravoslovno-matematične vede  Petrologija, mineralogija, geokemija 
B330  Biomedicinske vede  Paleozoologija, filogeneza 
Ključne besede
stratigrafija, sedimentologija, morska karbonatna produkcija, paleookolja, spodnja in srednja jura, Dinarska karbonatna platforma, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25794  dr. Alenka Eva Črne  Geologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2009  41 
2.  05794  dr. Špela Goričan  Geologija  Vodja  2007 - 2009  280 
3.  26265  dr. Glenn Seward Jaecks  Geologija  Raziskovalec  2007 - 2009  21 
4.  13607  dr. Adrijan Košir  Geologija  Raziskovalec  2007 - 2009  245 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.941 
Povzetek
V zgornjem delu spodnje jure, to je v času pliensbachija in toarcija, so na karbonatne platforme v Tetidi močno vplivala ostra klimatska nihanja, hitre spremembe morske gladine in intenzivna tektonska subsidenca. Kot posledica teh procesov se je večina platform dokončno potopila, mnogo plitvomorskih karbonatnih organizmov pa je izumrlo. V predlaganem raziskovalnem projektu bomo raziskali severni rob Dinarske karbonatne platforme na Trnovskem gozdu, za katerega je značilna kontinuirana sedimentna sekvenca čez spodnjo in srednjo juro, kar predstavlja izjemen primer karbonatne platforme, ki je potopitev ni trajno prizadela. Terenske razmere so torej idealne za proučevanje okoljskih, produkcijskih in biotskih sprememb v kritičnem intervalu (zgornji pliensbachij - spodnji toracij) ter pred in po njem. Namen predlaganega projekta je: (1) dokumentirati evolucijo karbonatnih depozicijskih okolij na podlagi litostratigrafije, faciesne analize, paleoekologije, biostratigrafije in geokemičnih analiz platformnih karbonatov ter (2) ugotoviti medsebojno povezavo med ugotovljenimi sedimentološkimi in paleookoljskimi spremembami in podatki, ki jih bomo neodvisno pridobili z morfološko in geokemično analizo brahiopodov. Cilj raziskave je prikazati razvoj karbonatne platforme v celostni obliki: v združenem modelu bomo ilustrirali spremembe depozicijskih okolij, variacije karbonatne produkcije ter spremembe bioloških in geokemičnih parametrov v obdobju spodnje in srednje jure. Rezultate bomo interpretirali v širšem kontekstu regionalnih in globalnih dogodkov: klimatskih sprememb, nihanja morske gladine, toarcijskega anoksičnega dogodka, paleogeografije in biološkega (fosilnega) zapisa.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati so pomemben prispevek k razumevanju evolucije Dinarske karbonatne platforme in k poznavanju diverzitete spodnjejurskih platformnih faciesov na širšem območju Tetide. Omogočajo detajlne stratigrafske korelacije z enako starimi sukcesijami na jugozahodni Dinarski platformi v Črni gori in na platformi Trento v Italiji in primerjavo s podobnimi razvoji v Španiji in Maroku. Rezultati ogljikove izotopske stratigrafije so v svetovnem merilu prvi podatki za pliensbachijsko-toarcijsko izotopsko krivuljo v plitvovodnem okolju. Do sedaj so bile te krivulje izdelane samo za bazenske sedimente in za sedimente distalnih karbonatnih ramp.
Pomen za razvoj Slovenije
Izdelana je bila detajlna litostratigrafska razdelitev pliensbachijskega do aalenijskega platformnega zaporedja na Trnovskem gozdu. Rezultati so direktno uporabni pri osnovnem in uporabnem geološkem kartiranju in drugih regionalnih geoloških raziskavah. Referenčni profil je lahko dostopen, odkrit je ob gozdni makadamski cesti med vasema Kovk in Predmeja. Celotna sukcesija je lepo vidna, prav tako se že makroskopsko dobro vidijo različni tipi apnenca z značilnimi fosili in sedimentnimi teksturami. Profil sodi med najlepše in najbolj poučne primere spodnjejurskih platformnih faciesov v Sloveniji. Primeren je za vpis v register geoloških naravnih vrednot nacionalnega pomena. Nadvse uporaben je tudi za terenske vaje pri predmetih sedimentologija in paleontologija v okviru univerzitetnega študija geologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno