Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Obvladovanje emisij živega srebra in nekaterih drugh toksičnih elementov v termoelektrarnah cementarnah in drugih visokotemperaturnih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.02.09  Tehnika  Kemijsko inženirstvo  Tehnika za varstvo okolja 

Koda Veda Področje
T350  Tehnološke vede  Kemijska tehnologija in inženirstvo 
Ključne besede
emisije, živo srebro, toksični elementi, visokotemperaturni industrijski procesi, termoelektrarne
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19724  Vesna Fajon    Tehnični sodelavec  2007 - 2009  296 
2.  15730  Peter Frkal  Materiali  Tehnični sodelavec  2007 - 2009  53 
3.  10749  dr. Marko Gerbec  Kemija  Raziskovalec  2007 - 2009  247 
4.  05027  dr. Milena Horvat  Kemija  Vodja  2007 - 2009  1.887 
5.  11278  dr. Robert Kocjančič  Kemija  Raziskovalec  2007 - 2009  95 
6.  15814  dr. Jože Kotnik  Geologija  Raziskovalec  2007 - 2009  387 
7.  02626  dr. Svetozar Polič  Kemija  Raziskovalec  2007 - 2009  242 
8.  01061  dr. Andrej Stergaršek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2007 - 2009  178 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.706 
Povzetek
Živo srebro (Hg) in nekatera druga onesnažila, ki jih lahko uvrstimo v skupino hlapnih ali pol hlapnih strupenih snovi, predstavljajo globalna onesnažila, ki imajo zelo močan negativen vpliv na zdravje in sposobnosti človeka in na ostale udeležence ekosistemov. Posledica so vse strožje zakonske omejitve glede emisij. Za velike industrijske objekte bodo te omejitve uveljavljene predvsem skozi BAT, ki so potrebne za doseganje zahtev direktive IPPC. Postopki in tehnologije, ki bi odstranile onesnažila do take mere, ki je danes in bo v prihodnje sprejemljiva, so še v razvoju. Danes smo priča izrednemu razvoju tehnoloških postopkov za odstranjevanje sledov Hg iz dimnih plinov termoelektrarn. O obnašanju nekaterih ostalih onesnažil, kot so As, Se, Cd vemo sorazmerno malo, predvsem so malo razviti postopki posamičnega, še manj pa skupnega odstranjevanja iz snovnih tokov, predvsem iz dimnih plinov. Poseben problem je izredno zahtevna analitika sledov kovin in njihovih kemijskih zvrsti (specij), poznavanje kemijske oblike onesnažila je namreč odločilno za razumevanje in obvladovanje postopkov odstranjevanja onesnažil. Cilji predlaganih aplikativnih raziskav so: 1. Določiti dinamično bilanco distribucije Hg in njegovih kemijskih zvrsti ter ostalih onesnažila (As, Cd, Se) v termičnih postopkih v termoelektrarni, cementarni in pri (so)sežigu odpadkov. 2. Izvesti pilotne teste izločanja onesnažil iz dimnih plinov ali iz intermediarnih snovi iz industrijskega postopka, v katerih se onesnažila koncentrirajo. Pilotni testi bodo izvedeni v heterogenem reaktorju plin/trdno ter plin/trdno/tekoče opremljenim z napravami za odstranjevanje prahu iz plinske faze. Cilj je predvsem pridobiti ravnotežne podatke porazdelitve za onesnažila na adsorbentih, pri različnih pogojih obratovanja, stopnje nasičenja in način regeneracije adsorbentov. Cilj je razviti bazične inženirske podatke za koncipiranje, dimenzioniranje in projektiranje industrijskih naprav za odstranjevanje onesnažil iz plinskih in trdnih tokov in pridobitev ocene stroškov za izgradnjo in pogon takih naprav.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta bodo prispevali predvsem znanja in izboljšanje razumevanja kemizma nekaterih toksičnih elementov kot so Hg, Cd, Se, As, v njihovih različnih kemijskih oblikah. S pomočjo natančnejših bilanc onesnažil v visokotemperaturnih procesih in razvojem dinamičnih modelov obnašanja onesnažil v proizvodnih procesih je projekt prispeval nova znanja k okoljskim znanostim. Z razvojem teh znanj in orodij pričakujemo prispevek k razvoju tehničnih znanosti z razvojem inženirskih posegov v proizvodne procese v visokotemperaturnih industrijskih postopkih proizvodnje električne energije iz premoga, proizvodnji cementa, termični izrabi odpadkov, itd. Možnost uporabe rezultatov je zelo velika. Znanja, ki so bila razvita in pridobljena tekom projekta je mogoče uporabiti pri trženju industrijskih objektov, v termoenergetiki, cementni industriji, tehnologijah za zaščito okolja, termični izrabi odpadkov, itd. Največja tržišča za ta znanja so danes predvsem v hitro razvijajočih se gospodarstvih kot so Kitajska, vzhodna Evropa, odpira se ruski trg. Potencialni uporabniki pridobljenih znanj so tudi nekatere domače industrijske organizacije, predvsem termoelektrarne in cementarne. Znanje je uporabno tudi pri odločitvah o izgradnji obratov za termično izrabo odpadkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj lastnih tehnoloških znanj dviguje konkurenčno sposobnost lastnikov teh znanj in omogoča konkuriranje na svetovnih trgih. Sofinancer želi prodreti na trge Kitajske, vzhodne Evrope vključno z jugovzhodnimi regijami, Rusije in tudi na lasten slovenski trg s konkurenčnimi in kvalitetnimi ponudbami. Večja dosegljivost tehnologij, ki odstranjujejo onesnažila, njihova večja učinkovitost in ekonomičnost, neposredno prispevajo k večji stopnji varovanja okolja, pri nas in po svetu, saj so nekatera obravnavana onesnažila globalni onesnaževalci. K vsemu temu naj bi prispevali rezultati te raziskave. Slovenija bo s tem projektom zagotovila tudi bolj pravilne rezultate o emisijah Hg v zrak, ki jih mora poročati v skladu z evropskimi direktivami. Posebej je potrebno omeniti skladnost s priporočili EU Hg strategije (2005), ki Slovenijo obvezujejo k izpolnjevanju priporočil. V zvezi s to aktivnostjo je že vzpostavljeno sodelovanje s predstavniki Ministrstva RS za okolje in prostor.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno