Projekti / Programi
Razpoznavanje (verifikacija) govorcev v forenzične namene
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.07.07 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
Inteligentni sistemi - programska oprema |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T121 |
Tehnološke vede |
Obdelava signalov |
| P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
| P176 |
Naravoslovno-matematične vede |
Umetna inteligenca |
Razpoznavanje (identifikacija/verifikacija) govorcev, razpoznavanje glasov, govorne tehnologije, procesiranje naravnega jezika
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
85.777 |
Povzetek
Eden od temeljev na znanju temelječe družbe so nove informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki prinašajo radikalne spremembe v organizaciji oz. delovanju institucij. Vse te pridobitve pa se lahko tudi zlorabljajo oz. uporabljajo v nedovoljene namene. Dobro organizirane kriminalne združbe so bile v preteklosti vedno za korak pred državo oz. organi pregona. Pri njihovem odkrivanju se policija poslužuje raznih specialnih metod in sredstev, med katere spada tudi prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov. Vendar se kasneje v sodnih obravnavah pojavljajo številni dvomi o njihovi verodostojnosti, še težje pa je dokazati, da gre na nekem konkretnem posnetku za govor obtoženca in ne kakšne druge osebe. Pri tem so v veliko pomoč sodobne metode identifikacije (prepoznavanja) govorcev v forenzične namene.
Temeljni cilj projekta je zagotoviti dovolj veliko in specializirano govorno bazo izgovarjav telefonskih prisluhov (namenski govorni korpus telefonskih pogovorov), kar bo omogočilo sistematične raziskave na področju identifikacije (razpoznavanja) govorcev. Z raziskavami želimo poiskati tiste govorne parametre, ki se med posameznimi govorci najbolj razlikujejo in so kot taki dober identifikator identitete govorca. Dolgoročni cilj raziskav je razviti sistem za avtomatsko razpoznavanje govorcev v forenzične namene. Namen projekta je povečati dostopnost zahtevnih in dragih preiskav identifikacije (prepoznavanja) govorca ter povečati zanesljivost rezultatov. Posebno pozornost bomo namenili specifičnostim slovenskega jezika.
S projektom bo država omogočila pogostejšo uporabo sodobnih znanstvenih in tehnoloških pridobitev pri odkrivanju organiziranega kriminala v Sloveniji. Povečala se bo storilnost dela, predvsem pa učinkovitost preiskovalnih organov in slovenskih sodišč. Država bo na ta način pospešila nekatere dolgotrajne in zapletene sodne primere. Z bolj učinkovitim pregonom organiziranga kriminala se povečuje varnost državljanov, posledično se tako dviga tudi kvaliteta življenja celotne družbe. Raziskovalno/razvojna sredstva pa so preko uporabnih raziskav prenešena v razreševanje zapletenih in zahtevnih družbenih problemov.
Pomen za razvoj znanosti
Znanost o govoru za namene razpoznavanja govorca spada med aplikativne znanosti, ki v splošnem porastu varnostnih biometričnih metod postaja vedno bolj aktualna v industriji in storitvah. Najnovejše metode procesiranja govora je nujno potrebno prilagajati različnim pogojem, ki vplivajo na kakovost prenosa govora v množici novih govornih telekomunikacij. Kakovost prenosa govora, kot osnovna lastnost tradicionalne telefonske storitve, je s paketnim načinom prenosa v fiksni in mobilni telefoniji postavljena pred nove izzive, kot so potreba po hkratnih prenosih velikih količin podatkov in govora v omrežju, razvoj novih kodirnih mehanizmov, razvoj metod obnavljanja izgubljenih paketov in drugih. Nove tehnologije prenosa zahtevajo tudi prilagajanje metodologij za meritve kakovosti prenosa govora. Preučevanje vplivov kakovosti prenosa govora na sisteme za razpoznavanje govorca je pomembno za razvoj znanosti o govoru in za razvoj učinkovitih in zanesljivih sistemov za razpoznavanje govorcev.
Dovolj velika in specializirana govorna baza izgovarjav telefonskih prisluhov (namenski govorni korpus telefonskih pogovorov) omogoča sistematične raziskave na področju identifikacije (razpoznavanja) govorcev. Z raziskavami iščemo tiste govorne parametre, ki se med posameznimi govorci najbolj razlikujejo in so kot taki dober identifikator identitete govorca.
Dolgoročni cilj raziskave je razviti učinkovite sisteme za avtomatsko razpoznavanje govorcev v forenzične namene. Raziskave so usmerjene predvsem v razvoj jezikovno odvisnih delov sistema. Vsak jezik je namreč specifičen in po parametrih neprimerljiv z drugimi jeziki. Pri jezikovno neodvisnih delih sistema pa uporabljamo najnovejša dognanja v svetu.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave na področju razpoznavanja govorcev so ključne za pridobivanje znanja, ki bo omogočilo razvoj sistemov za avtomatsko identifikacijo govorcev. Slovenija s podpiranjem tovrstnih raziskav sledi zgledom ameriške vlade, ki spodbuja vsakoletna mednarodna tekmovanja sistemov za avtomatsko razpoznavanje govorcev, ki jih prireja Ameriški nacionalni institut za standardizacijo - NIST. Za Slovenijo je ključno, da sledi tem trendom in spodbuja pridobivanje tovrstnega znanja, s poudarkom na specifičnih lastnostih slovenskega jezika in lokalne zakonodaje. S porastom uporabe novih komunikacijskih poti je potrebno metode za razpoznavanje govorcev prilagajati novim pogojem, v katerih nastajajo telefonski prisluhi. Medtem, ko se metodologije za objektivno merjenje zaznane kakovosti prenosa govora preko telekomunikacijskih omrežij redno uporabljajo na strani ponudnikov storitev govorne telefonije, pa predstavlja uporaba teh metodologij za namene razvoja sistemov za razpoznavanje govorcev nov pristop, ki komplementarno doprinaša nova spoznanja, ki bodo uporabna tako za razvoj telekomunikacijske infrastrukture in storitev, kot za razvoj robustnih sistemov razpoznavanja govorcev.
S tem projektom je država omogočila pogostejšo uporabo sodobnih znanstvenih in tehnoloških pridobitev pri odkrivanju organiziranega kriminala v Sloveniji. Povečala se je storilnost dela, predvsem pa učinkovitost preiskovalnih organov in slovenskih sodišč. Država je na ta način pospešila nekatere dolgotrajne in zapletene sodne primere. Z bolj učinkovitim pregonom organiziranga kriminala se povečuje varnost državljanov, posledično se tako dviga tudi kvaliteta življenja celotne družbe. Raziskovalno/razvojna sredstva pa so preko uporabnih raziskav prenešena v razreševanje zapletenih in zahtevnih družbenih problemov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
