Projekti / Programi
Raziskave inteligentnega doma Telekom
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.07.07 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
Inteligentni sistemi - programska oprema |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P176 |
Naravoslovno-matematične vede |
Umetna inteligenca |
Inteligentne storitve, umetna inteligenca, inteligentni uporabniški vmesnik, storitve e-družbe
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20242 |
dr. Andraž Bežek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
25 |
| 2. |
15745 |
Robert Blatnik |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2009 |
75 |
| 3. |
24287 |
dr. Andrej Bratko |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2009 |
13 |
| 4. |
05026 |
dr. Bogdan Filipič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
482 |
| 5. |
08501 |
dr. Matjaž Gams |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2007 - 2009 |
1.690 |
| 6. |
23581 |
dr. Mitja Luštrek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
476 |
| 7. |
23318 |
dr. Domen Marinčič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
31 |
| 8. |
29756 |
mag. Matej Ožek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 |
14 |
| 9. |
15656 |
dr. Tomaž Šef |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
394 |
| 10. |
24894 |
dr. Tea Tušar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
209 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.742 |
Povzetek
V projektu Odseka za inteligentne sisteme Inštituta Jožef Stefan skupaj s Telekomom Slovenije d.d. predlagamo raziskave in razvoj inteligentnega doma Telekom (IDT), ki bo predvidoma v dobrem letu v osnovni verziji vpeljan v dejansko rabo s strani Telekoma, nato pa dopolnjevan. Predvidevamo najprej prodor na slovenskem trgu s ciljno populacijo več tisoč uporabljenih sistemov v dobrem letu dni, nato pa prodor na evropske trge. Pogodbeno delo med IJS in Telekomom Slovenije že poteka v obliki študije pregleda storitev Inteligentnega doma.
Sistem IDT bo zajemal:
a) uvajanje več novih storitev v Telekom Slovenije (storitve oskrbe starejših, varnosti, upravljanja domačih naprav, storitve zabave na domu, idr.);
b) razvoj IDT kot sistema v Telekomu Slovenije, naprave v domu in programske opreme za izvajanje storitev na domačih računalnikih;
c) podporo razvoju slovenskega gospodarstva (drugim proizvajalcem naprav in storitev inteligentnega doma, npr. inteligentni kuhinji proizvajalca Gorenja);
Ključnega pomena za uspešen prodor IDT je načrtovana inteligentnost, prijaznost in prilagodljivost sistema, ki bo temeljila na predelavi in razvoju metod inteligentnih sistemov. Pri tem bomo izkoristili funkcionalno omejenost problemskega prostora IDT ter ga nadgradili s personifikacijo, inteligentnimi pomočniki in medsebojno povezanostjo ter sodelovanjem IDT storitev.
V globalizacijski tekmi lahko Slovenija računa na uspešne prodore le z združevanjem intelektualnih in razvojnih potencialov, vrhunske znanosti, velikih podjetij, državne podpore ter - s prodornimi načrti. Predlog IDT ima izpolnjene vse omenjene komponente vrhunskosti.
Pomen za razvoj znanosti
Razvoj inteligentnih vmesnikov in inteligentnega doma je ključnega pomena za preboj aplikacij ambientalne inteligence v širšo uporabo. Tovrstni vmesniki (npr. DURS-ova Vida) so se pokazali kot pomembna dopolnitev h klasičnim načinom komunikacije, kot so npr. spletni iskalniki. Inteligentni dom na ta način pridobi tisto ključno komponento, ki pomembno prispeva k naravnosti obnašanja sistema in uporabniški prijaznosti različnih povezanih naprav in storitev v domu in širše. Pri nadaljnjem razvoju tovrstnih agentov - vmesnikov pa je ključno raziskovanje novih metod in pristopov inteligentne komunikacije z uporabnikom, ki bo prineslo možnost avtomatizacije pridobivanja znanja tovrstnih agentov in na ta način pocenilo uvajanje in izboljšalo uporabniško prijaznost.
Ključnega pomena za te aplikativne raziskave je primerno omejiti napredne raziskovalne metode in jih uporabiti v omejenem naboru N rešitev. Torej pri iskanju pravilnega odgovora na določeno vprašanje ne skušamo iskati rešitve v splošnem, kot to počnejo ljudje, ampak je naloga algoritma le ugotoviti, ali je vsaj eden izmed N možnih odgovorov dovolj primeren, ali pa noben. To je tako imenovani »problem skaliranja«, vendar obrnjen.
Pri razvoju inteligentnega doma pa je ključna naloga razviti arhitekturo, ki omogoča poljubno povezljivost. Ta naloga je bila načeloma rečena v obliki patenta št.22822 v Sloveniji: Postopek in naprava za inteligentni nadzor vstopanja. Patent je sicer omejen na vstopno kontrolo in prepoznavanje znanega uporabnika, vendar je znanstveno gledano razvita metode povsem identična tudi pri omenjeni obrnjenem problemu skaliranja. Gre za to, da se med N možnimi odgovori (nizi znakov ali akcijami) poišče primernega, ali ugotovi ujemanje.
Kot pomemben doprinos znanosti želimo izpostaviti objavo metode TARTAR, ki omogoča učinkovitejšo predstavitev in iskanje informacij v semantičnem spletu in inovativen pristop k razpoznavanju spletnih vsebin s pomočjo žanrov. Na osnovi avtomatsko generiranja ontologij je omogočeno učinkovitejše iskanje v HTML tabelah. Ontologije so eden najpomembnejših modelov za predstavitev znanja in poleg integracije z inteligentnim domom omogočajo širok spekter uporabe.
Naslednji pomemben dosežek za razvoj znanosti pa je metoda za inovativno klasificiranje spletnih strani s pomočjo žanrov, kar ima prav tako širok spekter možne uporabe, npr. v inteligentnih vodnikih po TV programih v storitvah IPTV. S temi dosežki smo omogočili postavitev temeljev za nadaljnje raziskave na področju preiskovanja spleta v okviru raziskovalne skupine in hkrati prenos vrhunskega znanja v gospodarsko sfero.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta povečujejo globalno konkurenčnost Telekoma s storitvami inteligentnega doma v skladu s strategijo razvoja Slovenije in smernicami Evropske skupnosti. Naši inteligentni vmesniki inteligentnega doma in storitve inteligentnega doma so sestavni del vizije ambientalne inteligence (AmI). Pri raziskavah smo upoštevali tudi socialne spremembe človeške družbe, predvsem v smeri povečanih potreb starajočega prebivalstva in prebremenjenost zaposlenega dela prebivalstva. Storitve inteligentnega doma pomenijo ključno konkurenčno in tehnološko prednost, kar zelo dobro prikazuje primer France Telecom, ki je s podobno storitvijo Livebox uspelo prepričati kar 2.9 milijonov uporabnikov. Zaradi razvoja tehnološko naprednega in uporabniško naravnanega produkta jim je uspelo doseči status drugega največjega ponudnika storitev internetnega dostopa na svetu. V naslednjih 5-10 letih bo praktično vsak evropski dom opremljen s širokopasovnim dostopom do svetovnega spleta, kar odpira možnosti širokemu spektru novih storitev. V mnogih študijah napovedane korenite spremembe poslovnih modelov v telekomunikacijah, ponudnikih audiovizualnih vsebin in industriji informacijskih tehnologij predstavljajo izziv za soočanje s povsem novimi socio-ekonomskimi problemi. Slovensko gospodarstvo se že vključuje v omenjene projekte in uspeh bo odvisen tudi od uspešnega prenosa znanj med raziskovalno in razvojno sfero v obe smeri. V poplavi cenenih produktov Slovenija in Evropa vidi rešitev v uvajanju funkcionalno novih storitev AmI, npr. inteligentnega doma. Zato je usmeritev v inteligentni dom ključna za gospodarsko rast pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Drug ključen razlog je v tem, da se Evropa zaveda, da ne more konkurirati globalno ceneni delovni sili drugače kot preko napredka, preko novih inteligentnih storitev. Program tega projekta je točno v tej smeri.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
