Projekti / Programi
Molekularna epidemiologija bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu in presejalno testiranje za zgodnje odkrivanje mezotelioma
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B690 |
Biomedicinske vede |
Medicina dela, industrijska medicina |
molekularna epidemiologija, farmakogenetika, azbestoza, mezoteliom, poklicne bolezni
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03079 |
dr. Katja Breskvar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2007 |
189 |
| 2. |
05279 |
mag. Rajko Črnivec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
81 |
| 3. |
12218 |
dr. Metoda Dodič Fikfak |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
1.230 |
| 4. |
11711 |
dr. Vita Dolžan |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2007 - 2009 |
765 |
| 5. |
23759 |
dr. Alenka Franko |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
386 |
Organizacije (2)
Povzetek
A. Bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu, so ene izmed najbolj proučevanih poklicnih bolezni in vzročna povezava med izpostavljenostjo azbestu in pojavom azbestoze je jasno dokazana. Relativno malo je znanega o genetskih dejavnikih, ki lahko modificirajo posameznikovo dovzetnost za pojav te bolezni. Dosedanje raziskave nakazujejo, da azbest stimulira tvorbo reaktivnih kisikovih spojin, izražanje inducibilne NO sintaze (iNOS) in aktivira vnetne kaskade. V celicah so prisotni specifični encimski sistemi (superoksid dismutaze – kot npr. MnSOD; katalaza, glutation-S-transferaze GSTM1, GSTT1, GSTP1), ki odstranjujejo reaktivne kisikove in dušikove spojine. Ker so geni, ki nosijo zapise za te encime, večinoma polimorfni, med posamezniki lahko obstajajo razlike v sposobnosti detoksifikacije teh spojin. Eden od namenov naše raziskave je ugotoviti, ali polimorfizmi metabolnih genov MnSOD, katalaze, GSTM1, GSTT1, GSTP1 in/ali iNOS predstavljajo tveganje za nastanek »azbestnih« bolezni pri delavcih, izpostavljenih azbestu. V naši raziskavi pričakujemo, da bomo s proučevanjem večjega števila genov lahko identificirali genetske polimorfizme, ki povečajo tveganje za razvoj bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu. To bi omogočilo prepoznavanje tistih oseb, izpostavljenih azbestu, ki so še posebej ogrožene za razvoj azbestnih bolezni, in izdelavo smernic za redno spremljanje teh bolnikov. Ti ukrepi bi lahko pripomogli tudi k zgodnejšemu odkrivanju »azbestnih« bolezni, zlasti pljučnega raka in mezotelioma.
B. Maligni mezoteliom je zelo agresiven, neozdravljiv tumor seroznih votlin, povzročen predvsem z izpostavljenostjo azbestu. Ker število primerov malignega mezotelioma v Sloveniji narašča, bolezen pa se s klasičnimi diagnostičnimi metodami navadno ugotovi šele v zelo napredovani fazi, ko zdravljenje ni več učinkovito, se danes išče nove načine zgodnejšega odkrivanja te bolezni. Zato je namen naše raziskave tudi ugotoviti, ali je določanje topnega mezotelinu sorodnega proteina (soluble mesothelin related protein-SMR) v serumu dovolj specifična in senzitivna presejalna metoda za zgodnje odkrivanje mezotelioma in v kateri fazi bolezni ta kazalec postane pozitiven. V primeru visoke specifičnosti in senzitivnosti metode določanja SMR v serumu, bomo predlagali, da se metodo uvede kot presejalni test v redni program zgodnjega odkrivanja mezotelioma pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni azbestu, kar bi omogočilo učinkovitejše zdravljenje in boljšo prognozo te bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Glede na to, da je bilo do sedaj relativno malo znanega o genetskih dejavnikih, ki lahko vplivajo na nastanek bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, imajo rezultati naše raziskave velik pomen za razvoj znanosti in stroke v svetovnem merilu. Pomemben doprinos k napredku znanosti predstavljajo naše ugotovitve, da polimorfizmi nekaterih genov za encime, ki odstranjujejo reaktivne kisikove spojine (ROS) in njihove toksične produkte, predstavljajo dejavnik tveganja za razvoj azbestoze pri delavcih, ki so poklicno izpostavljeni azbestu. Ta naša opažanja se skladajo s predhodnimi objavami, da azbest stimulira nastajanje ROS in izražanje inducibilne sintaze dušikovega oksida (iNOS) ter aktivira vnetne kaskade.
Tako je ena od pomembnih ugotovitev naše raziskave, da ima delecija gena GSTT1 lahko zaščitni učinek na pojav azbestoze, o čemer smo poročali kot prvi v svetu. Študije, ki ugotavljajo zaščitni učinek ničnega genotipa GSTT1 na pojav raka pljuč, podpirajo naše ugotovitve, saj je azbestoza povezana z zelo velikim tveganjem za razvoj pljučnega raka. Podobno kot nekateri drugi pa tudi mi nismo ugotovili povezave med azbestozo in ničnim genotipom GSTM1. Prvi v svetu smo poročali tudi, da genotip GSTP1, ki nosi zapis za encim z visoko konjugacijsko kapaciteto, poveča tveganje za razvoj azbestoze za 50 %. Pomembna ugotovitev naše raziskave je tudi, da genotip MnSOD –9 Ala/Ala poveča tveganje za azbestozo. Podobno smo rahlo povečano tveganje za razvoj azbestoze ugotovili tudi pri genotipu CAT -262 TT, ki je povezan z nižjo aktivnostjo katalaze. Prvi v svetu pa smo prav tako proučevali povezavo med azbestozo in genetskim polimorfizmom iNOS in ugotovili rahlo, a neznačilno povečano tveganje za azbestozo pri preiskovancih z večjim številom ponovitev CCTTT.
Podatki o možni genetski predispoziciji za razvoj azbestnih bolezni pri ljudeh, izpostavljenih azbestu, so bistvenega pomena za določitev posebej ogroženih skupin. Poznavanje vzročne povezave med genetskimi dejavniki in nastankom »azbestnih« bolezni bo omogočilo tudi načrtovanje novih pristopov za dejavnejše poseganje v patogenetske mehanizme azbestnih bolezni v smislu preprečevanja nastanka bolezni ter razvoja novih terapevtskih pristopov.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji se zaskrbljujoče povečuje incidenca azbestnih bolezni. Od leta 1998 do sedaj smo odkrili več kot 2500 poklicnih bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu. Zaskrbljujoče je, da je bil trend porasta incidence mezotelioma, najbolj maligne azbestne bolezni, od leta 1994 do 2002 eksponenten. Zaradi dolge latentne dobe pričakujemo, da se bo porast te bolezni ustalil šele med leti 2025 in 2030, če upoštevamo, da je bila maksimalna poraba azbesta v Sloveniji sredi osemdesetih let, prepovedan pa je bil šele konec leta 1996. Najhujše maligne bolezni, pljučni rak in mezoteliom so bile doslej pozno odkrite, zato je bilo preživetje kratko. Analiza podatkov iz azbest-cementne industrije, v kateri je bilo zaposleno največje število delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, je pokazala, da je preživetje ljudi z mezoteliomom v Sloveniji v povprečju 17 mesecev po postavitvi diagnoze.
S pridobljenim podatkom o genetski predispoziciji bomo ob uporabi razpoložljivih podatkov o izpostavljenosti in kajenju lahko izračunali verjetnost razvoja hujših azbestnih bolezni in tako v redno spremljanje vključili najbolj ogrožene ljudi. Na podlagi novih spoznanj načrtujemo smernice za redno spremljanje ogroženih delavcev. Še zlasti pomemben prispevek raziskave pa predstavlja uvedba novega serološkega testa za določanje topnega mezotelinu sorodnega proteina, ki omogoča zgodnje odkrivanje napredovanja malignega mezotelioma in spremljanje učinkovitosti zdravljenja. Zaradi pričakovanega porasta primerov mezotelioma in kratke pričakovane življenjske dobe bo ta test lahko bistveno pripomogel k učinkovitejšemu zdravljenju in boljši prognozi te bolezni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
