Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

E-depresija: način izboljšanja oskrbe oseb z depresivno motnjo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 
Ključne besede
zdravljenje depresije, upravljanje zdravstvene oskrbe, e-zdravje, samodejno spremljanje zdravljenja, informacijske in komunikacijske tehnologije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04967  dr. Andrej Brodnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2008  449 
2.  26321  Manca Drobne  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2008  54 
3.  26180  Dejan Kozel  Psihiatrija  Raziskovalec  2007 - 2009  49 
4.  29587  dr. Marja Kuzmanić  Psihiatrija  Mladi raziskovalec  2009  31 
5.  12768  dr. Andrej Marušič  Psihiatrija  Raziskovalec  2007  882 
6.  26489  dr. Matic Meglič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2007 - 2009  92 
7.  26181  Milan Mirjanič  Psihiatrija  Raziskovalec  2007 - 2009  15 
8.  28757  dr. Vita Poštuvan  Psihologija  Raziskovalec  2009  527 
9.  28026  dr. Sandra Radoš Krnel  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2007 - 2008  197 
10.  30865  dr. Marco Sarchiapone  Psihiatrija  Vodja  2009  58 
11.  29970  Sanja Temnik  Psihiatrija  Raziskovalec  2009  36 
12.  19906  dr. Aleksander Zadel  Psihologija  Raziskovalec  2008 - 2009  114 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1669  Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič  Koper  1810014007  10.778 
Povzetek
Depresija predstavlja pomemben javno zdravstveni problem, saj gre za podcenjeno duševno motnjo, slabo zdravljeno (kadar je prepoznana) in neuspešno zdravljeno (ko se z zdravljenjem poskuša). Vzroke za slednje lahko iščemo v širši javnosti (stigma v povezavi z depresijo), med zdravniki, ki jo zdravijo (pomanjkanje resursov, časa in lahko tudi znanja) in med samimi osebami z depresijo (z navodili naskladna uporaba antidepresivov in odsotnost opolnomočenja). Razlogi se seveda prekrivajo. Cilj naše raziskave je ugotoviti, če e-zdravstvene tehnologije lahko pripomorejo k izboljšanju standardne (nezadovoljivo učinkovite) oskrbe depresije prek izboljšanja spremljanja oseb s to motnjo, učinkovitejšega alociranja že tako pomanjkljivih resursov in, navsezadnje, prek opolnomočenja bolnikov. Vzorec bo štel 200 zaporednih oseb z depresivno motnjo v primarnem zdravstvu. Ti bodo razdeljeni med primere (100) in kontrole (100). Poleg standardne oskrbe bo skupina primerov deležna tudi oplemenitenja oskrbe z informacijsko komunikacijskimi tehnologijami (z internetom podprte redna tedenska samoocenjevanja depresije; redna komunikacija z managerjem spletne strani; obisk drugih spletnih strani, ...). Raziskovanci bodo ponovno kontaktirani po šestih mesecih, ko se bodo zbrale glavne raziskovalne spremenljivke: nivo depresije, prisotnost stranskih učinkov, z navodili neskladna uporaba antidepresivov in zadovoljstvo s ponujeno oskrbo depresije. Skupini bosta dodatno primerjani tudi glede stroškovne učinkovitosti oplemenitene oskrbe, katero bomo merili prek primerjanja vhodnih stroškov in izhodnih učinkov v obeh skupinah. Do sedaj kakšne podobne študije še nismo zasledili z izjemo IMPACTA, ki sicer ni raziskovala samih bolnikov, je pa pokazala izboljšanje zdravljenja. Vsekakor gre za eksplorativno študijo in temu primerno sedaj ne moremo postaviti še nobene trdne hipoteze.
Pomen za razvoj znanosti
Izvedeni projekt je potrdil, da se - s povezovanjem klinične znanosti psihiatrije in primarnega zdravstva ter informacijsko-komunikacijske znanosti - ponuja na podatkih osnovana možnost izboljšanja zdravstvene oskrbe bolnikov z depresivno motnjo s pomočjo tehnologij e-zdravja, ki hkrati omogočajo uporabo koncepta upravljanja oskrbe in aktivnega vključevanja bolnikov. Prikazano izboljšanje z navodili skladnega jemanja atidepresivov ter izboljšanja simptomov (oz. ozdravitve) depresivne motnje spodbujajo nadaljnje raziskave pri nas in drugod po svetu. Tehnologije e-zdravja na tak način prodirajo ne le na področje somatske medicine, pač pa tudi duševnega zdravja. Neposredni učinki raziskave so bili: velik interes stroke (številne mednarodne predstavitve projekta), objava novih strokovnih (na primer najnovejša strokovna knjiga s področja eZdravja). Doprinos se odraža tudi v uspešnem pridobivanju sredstev za nadaljnje (raziskovalno delo na omenjenem področju, kjer so ključne nacionalne inštitucije (ARRS, Ministrsvo za zdravje) prepoznale pomen znanstvenih odkritij in podprle nadaljnje raziskovalno in aplikativno delo na področju e-podpore celostne zdravstvene oskrbe.
Pomen za razvoj Slovenije
Državi Sloveniji omenjen projekt prinaša poleg novih spoznanj tudi že razvito in preizkušeno orodje in pristop k bolj uspešnemu in učinkovitemu zdravljenju bolnikov z depresijo - boleznijo, ki bo v nekaj letih prispevala največje breme bolezni v zdravstveni sistem. Vpeljava omenjenega pristopa na nacionalni ravni v bližnji prihodnosti (o čemer pogovori že potekajo) lahko omogoči neposredne prihranke virov (človeških, finančnih) ter velike indirektne prihranke gospodarstva zaradi zmanjšanja absentizma in prezentizma bolnikov z depresijo. V omenjenem času je raziskovalna skupina uspešno začela s prenosom pridobljenih spoznanj različnim partnerjem v Sloveniji - sodelovanje pri projektih iHub in ZdravjeZame. Na ta način se je povečevala tudi konkurenčnost naših partnerjev. Nadaljnje (že načrtovane) raziskave raziskovalne skupine na omenjenem področju (projekt eOskrba celostne zdravstvene oskrbe) pa bodo omogočile podporo številnih drugih bolezni z velikim finančnim bremenom, kar srednjeročno obeta še veliko večje finančne prihranke. Poleg tega se z novimi strokovnimi objavami povečuje vidnost strokovnjakov iz Slovenije ter pospešuje mednarodno sodelovanje ter sodelovanje znotraj Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno