Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kronična ledvična odpoved - nov dejavnik tveganja za možgansko kap

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   

Koda Veda Področje
B560  Biomedicinske vede  Urologija, nefrologija 
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
B530  Biomedicinske vede  Srce in obtočila 
Ključne besede
kronična ledvična odpoved, možganska kap, cistatin C, kreatinin, dejavniki tveganja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23191  dr. Robert Ekart  Srce in ožilje  Raziskovalec  2007 - 2009  661 
2.  07616  mag. Maksimiljan Gorenjak  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2007 - 2009  206 
3.  15751  dr. Radovan Hojs  Metabolne in hormonske motnje  Vodja  2007 - 2009  805 
4.  18036  dr. Tanja Hojs-Fabjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2007 - 2009  248 
5.  20129  dr. Dušica Pahor  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2007 - 2009  779 
6.  15749  dr. Breda Pečovnik Balon  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2007 - 2009  335 
7.  18987  dr. Andreja Sinkovič  Srce in ožilje  Raziskovalec  2007 - 2009  589 
8.  02062  dr. Erih Tetičkovič  Srce in ožilje  Raziskovalec  2007 - 2009  251 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  23.106 
Povzetek
Možganska kap je najpogostejša akutna nevrološka bolezen (po podatkih Inštituta za varovanje zdravja za leto 2001 je incidenca pri nas 232/100000 prebivalcev na leto) in je na drugem mestu kot vzrok smrti v svetu in na tretjem mestu v Združenih državah Amerike (za srčnožilnimi boleznimi in rakom) ter na prvem mestu kot vzrok invalidnosti. Poznani so številni klasični dejavniki tveganja za možgansko kap: povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, motnje metabolizma lipidov, starost, spol, kajenje, fizična neaktivnost, debelost in psihosocialni stres. Ni pa znano kako pogosta je kronična ledvična odpoved pri bolnikih z možgansko kapjo in ali slednja predstavlja neodvisni dejavnik tveganja tudi za možgansko kap in ali vpliva na prognozo teh bolnikov. To je še zlasti pomembno, če vemo, da imajo bolniki s kronično ledvično odpovedjo visoko prevalenco ateroskleroze. Z raziskavami so ugotovili, da so bolniki s končno ledvično odpovedjo v primerjavi s splošno populacijo obremenjeni z znatno višjim tveganjem za razvoj srčnožilnih bolezni ter celokupno umrljivostjo in spadajo v najvišjo skupino tveganja za nastanek srčnožilnih dogodkov (10-20 krat večje tveganje). Visoka prevalenca srčnožilnih bolezni med bolniki ob pričetku nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi z dializo in nekaj novejših raziskav govori v prid temu, da se proces pospešene ateroskleroze začne že na začetni stopnji kronične ledvične odpovedi. Ali se razvoj možganskožilnih bolezni prične že zgodaj pri kronični ledvični odpovedi ni znano. Pri tem se poraja vprašanje vpliva že zelo blage motnje ledvične funkcije, ki jih s klasičnimi kazalci ni moč opredeliti. Zato so pomembne občutljivejše metode določanja ledvične funkcije, ena izmed njih je določanje serumske koncentracije cistatina C (3). Namen naše raziskave je ugotoviti prisotnost kronične ledvične odpovedi pri bolnikih sprejetih na nevrološki oddelek zaradi možganske kapi. Ugotoviti želimo povezavo med kronično ledvično odpovedjo in ostalimi dejavniki tveganja, ugotoviti želimo predvsem ali so dejavniki tveganja pri teh bolnikih morebiti drugačni ali bolj pogosti. Ugotoviti želimo kakšna je prognoza teh bolnikov in ali se razlikuje od bolnikov z normalno funkcijo ledvic. Ugotoviti želimo, ali določitev cistatina C doprinese k spoznavi bolezni in prognozi možganske kapi.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je pomembna, ker je nedvomno potrdila, da je ledvična disfunkcija pogosta pri bolnikih z možgansko kapjo. Potdila je tudi, da imajo bolniki s sočasno prisotno ledvično disfunkcijo slabšo prognozo od tistih, ki le-te nimajo. Pokazala je tudi, da se nekateri drugi dejavniki tveganja med skupino bolnikov z ledvično disfunkcijo in brez nje razlikujejo . Ledvična disfunkcija je ne samo pogosta pri bolnikih z možgansko kapj, temveč je tudi neodvisni napovednik umrljivosti teh bolnikov. Povezana je s kratkoročno umrljivostjo (znotraj bolnišnično in 30-dnevno) in tudi 1-letnim preživetjem teh bolnikov. Serumski cistatin je boljši napovednik umrljivosti teh bolnikov, zato ga je smiselno določati pri teh bolnikih.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava je pomebna s stališča, da je ledvična disfunkcija pogosta pri bolnikih z možgansko kapjo ter je povezana z nadaljnjo umrljivostjo teh bolnikov. Slabša kot je ledvična funkcija slabša je prognoza bolnikov z možgansko kapjo. Zgodnje iskanje bolnikov z ledvično disfunkcijo in njihova ustrezna obravnava lahko preprečita nastanek ledvične bolezni/odpovedi, če pa je ta že prisotna, pa upočasnita progresijo ledvičnega odpovedovanja. To seveda dolgoročno pomeni manj stroškov (tudi hospitalizacij) za te bolnike, še posebej je to pomebno v luči dejstva, da je možganska kap tista, ki pogosto povzroča trajno invalidnost in s tem tudi slabo kvaliteto življenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno