Projekti / Programi
Evalvacija učinkov psihoedukacije in farmakoterapije bolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B650 |
Biomedicinske vede |
Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika |
bipolarna motnja razpoloženja, psihoedukacija, kognitivne motnje, atipični antipsihotik, evalvacija
Raziskovalci (3)
Organizacije (2)
Povzetek
Psihosocialne intervence, kamor sodi tudi psihoedukacija, so koristna dopolnitev tradicionalnemu farmakološkemu zdravljenju bipolarne motnje razpoloženja (BMR) saj zmanjšujejo simptome, preprečujejo nove epizode, vzpodbujajo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju in zmanjšujejo število hospitalizacij. Psihoedukacija je poseben izobraževalni program, ki bolnike in njihove svojce poučuje o naravi bolezni, o primernih načinih odzivanja na vsakodnevne strese, o prepoznavanju zgodnjih znakov in simptomov poslabšanja ter nauči ukrepati, da se prepreči ponovitev in ponovna epizoda motnje. Med zdravili za BMR se je uveljavil tudi atipični antipsihotik kvetiapin. Čeprav so njegovi učinki na kognitivne funkcije pri shizofreniji že dobro poznani pa je dokaj neraziskano njegovo učinkovanje na kognitivno funkcioniranje bolnikov z BMR. Namen raziskave je kvalitativna in kvantitativna evalvacija učinkov psihoedukacije in farmakoterapije bolnikov z BMR. Pri tem bosta uporabljena nevropsihološki pristop in metoda fokusnih skupin, s katerima bomo opredelili vpliv predpisane farmakoterapije na kognitivno funkcioniranje bolnikov z BMR in učinke psihoedukativnega programa na kognitivno ter socialno rehabilitacijo bolnikov. Pri tem bomo posebno pozornost namenili atipičnemu antipsihotiku kvetiapinu. Vpeljali bomo nov klinični instrument (BIS/BAS lestvica) za ugotavljanje senzibiliziranosti za apetitivno in obrambno obliko motiviranega vedenja, ki bo validiran tudi z nevropsihološkimi testi pozornosti, vedenjske inhibicije in socialne kognicije. To bo omogočalo izdelavo nevropsihološkega izvida tako z vidika prognoze motnje kakor učinkov psihoedukacije in farmakoterapije.
Pomen za razvoj znanosti
Proučevanje bipolarne motnje razpoloženja je še do nedavnega ostajalo v domeni medicine, farmakologije in psihologije, ki so na svojski in hkrati “disciplinarno omejen” način odkrivale posebnosti in posledice te motnje. Vsaka disciplina posebej si prizadeva pokazati morebitne univerzalnosti in specifičnosti BMR na podlagi podmene, da BMR značilno zaznamuje del prebivalstva na različne načine. Raziskava »Evalvacija učinkov psihoedukacije in farmakoterapije bolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja« metodološko presega disciplinarno zamejenost proučevanja BMR, saj uvaja multidisciplinarni pristop v okviru psihiatrije, nevropsihologije ter socialne antropologije.
Raziskave na področju proučevanja učinkov psihoedukacije bolnikov z BMR se v glavnem omejujejo na spremljanje števila epizod, sodelovanje pri zdravljenju, razumevanje motnje, ritem budnosti in spanja. Domala neraziskano je področje učinka psihoedukacije na nevrokognitivne deficite pri BMR, ki so pomembno vpleteni v kvaliteto življenja bolnikov, njihovo socialno funkcioniranje in delazmožnost. Zato bo raziskava zaradi uporabe nevrokognitivnega pristopa spremljanja učinkov psihoedukacije, osvetlila nekatere vidike socialne in kognitivne rehabilitacije bolnikov z BMR, ki se udeležijo psihoedukativnega programa.
V raziskavi uporabljamo tako kvantitativni kakor kvalitativni evalvacijski pristop za spremljanje učinkov psihoedukacije in farmakoterapije, kar je na področju preučevanja bipolarne motnje razpoloženja novost. Zato menimo, da bodo rezultati naše raziskave pomembno nadgradili razumevanje mehanizmov, vpletenih v razvoj in zdravljenje bipolarne motnje razpoloženja. Podatki o medsebojnem vplivu in prepletanju kognitivnih disfunkcij in specifične občutljivosti na emocionalni kontekst pri BMR so eden od najpomembnejših rezultatov naše raziskave.
Posebna pozornost je v naši raziskavi posvečena atipičnemu antipsihotiku kvetiapinu, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri zdravljenju BMR. Kljub temu, da je učinek kvetiapina na kognitivne funkcije pri shizofreniji že dokaj poznan, so v literaturi izjemno pomanjkljivi podatki o učinkih kvetiapina na kognitivne funkcije pri bolnikih z BMR. Rezultati raziskave so v tem oziru pomembno prispevali k razumevanju učinkov kvetiapina na nekatere emocionalno kognitivne disfunkcije bolnikov z BMR. Hkrati pa podali tudi informacijo o morebitnih prednostih in pomanjkljivostih kvetiapina, kot jih doživljajo uporabniki zdravila.
Za potrebe spremljanja učinkov psihoedukacije in farmakoterapije se je v sklopu raziskave uvedla tudi vrsta nevropsiholoških instrumentov, ki je bila validirana na skupinah zdravih prostovoljcev in bolnikov z BMR. To je novost na področju spremljanja zdravljenja bolnikov z BMR, saj smo poleg raziskovalnega orodja pridobili tudi diagnostični instrumentarij, ki poleg spremljanja emocionalno kognitivnih dejavnikov omogoča tudi pridobivanje podatkov o tem, kje imata psihoedukacije in farmakoterapije bolj oz. manj ugoden učinek, kar je lahko podlaga za dodatne intervence pri načrtovanju zdravljenja bolnikov z BMR.
In nenazadnje, rezultati raziskave bodo pomembno prispevali k dograjevanju teoretičnih in metodoloških izhodišč pri preučevanju bipolarne motnje razpoloženja. Dodatno smo osvetlili nekatere kognitivno vedenjske mehanizme, ki so vpleteni v klinično sliko bolnikov z BMR in prepletenost kognitivnih in emocionalnih odzivov na različne pristope zdravljenja BMR.
Pomen za razvoj Slovenije
Odnos državotvornih institucij do duševnih motenj ne bi smel biti zanemarljiv, saj je v državni perspektivi dejavno prebivalstvo še vedno videno kot temeljna strateška podlaga njenega delovanja. Duševne motnje predstavljajo veliko socioekonomsko breme za posameznika, njegove najožje in celotno družbo. Kadar gre za resne in kronične motnje, ki posameznika v vsakdanjem življenju zelo ovirajo, je socioekonomsko breme zelo veliko in dolgotrajno. Posledice pa postanejo relevantne z vidikov: povečevanja invalidnosti dejavnega prebivalstva države, dragih zdravstvenih storitev v primerih zdravljenja, izgube delovnih dni strateško najbolj pomembnega dela prebivalstva, zmanjševanja števila vojaških obveznikov, in nenazadnje zmanjševanja števila potencialnih članov (staršev) družbe. Po podatkih WHO je bipolarna motnja razpoloženja (BMR), v svetovnem merilu, deveti glavni razlog oviranosti pri populaciji stari od 15 do 44 let medtem, ko predstavlja prevalenca BMR med 0.5-7.5% prebivalstva. Zaradi tega je zgodnje prepoznavanje motnje in poznavanje učinkov različnih terapevtskih pristopov pri zdravljenju bipolarne motnje razpoloženja zelo pomembno, še posebej z vidika kognitivne in socialne rehabilitacije.
Še do nedavnega v Sloveniji ni bilo organizirane nobene posebne dejavnosti za bolnike z BMR in njihove svojce. Program psihoedukacije za bolnike z BMR in njihove svojce, ki je bil uveden leta 2005 na Psihiatrični kliniki v Ljubljani je bil med uporabniki dobro sprejet. Gre namreč za metodo dela, ki je enostavna, dostopna in dokaj poceni, glede na precej ugodne rezultate. Poleg tega je pomembno, da imajo ta program bolniki in svojci zelo radi in ga ocenjujejo kot izjemno koristnega. Boljše obvladovanje težav, ki so povezane z BMR ima kratkoročne in dolgoročne ugodne učinke. Kratkoročno lahko opazimo: večjo skrb posvečeno rednemu jemanju zdravil, boljše spoprijemanje s stresi, uporabljanje strategij spoprijemanja, ki so usmerjene k stabilizaciji razpoloženja, večjo samozavest in občutek obvladovanja bolezni in manjšo zlorabo različnih psihoaktivnih substanc Dolgoročni učinki psihoedukacije pa se opazijo pri: zmanjšanju potrebe po bolnišničnem zdravljenju, manj epizod bolezni oziroma blažje epizode, izboljšanje na področju delazmožnosti oziroma opravljanja šolnikih obveznosti, boljše obvladovanje denarnih, pravnih in socialnih zadev in s tem povezanih nepredvidenih zapletov.
Boljše poznavanje učinkov psihoedukacije predvsem z vidika kognitivne rehabilitacije bolnikov z BMR, bo bistveno osvetlilo siceršnje podatke o njenih kratkoročnih in dolgoročnih učinkih, s katerimi razpolagamo. Problematično namreč je, da v redni klinični praksi psihoedukacija za bolnike skoraj ni na voljo. Psihoedukativno delo je tako kurativno kot tudi preventivno usmerjeno. Opolnomoči bolnika, da se spoprime z boleznijo. Rezultati raziskave bodo v svetovnem in slovenskem prostoru dodatno podprli smiselnost psihoedukativnega dela pri bolnikih z BMR in podprli podmeno, da je skupinska psihoedukacija, ki jo prejmejo bolniki in njihovi svojci, merljivo in v zdravje usmerjeno usposabljanje.
Glede na to, da je BMR med vsemi duševnimi motnjami najslabše diagnosticirana in, da do prave diagnoze včasih preteče celo 10 let, je še kako pomembno, da klinična stroka razpolaga s primernim diagnostičnim instrumentarijem. V raziskavi uvajamo in validiramo več novih diagnostičnih instrumentov: Lestvica notranjega počutja (ISS), občutljivost nagrajevalnega motivacijskega sistema ter motivacijskega sistema umika (Lestvica BIS/BAS), računalniško voden nevropsihološki instrumentarij testa selektivne pozornosti (emocionalni in barvno besedni Stroop), test vedenjske inhibicije (emocionalni Go/NoGo) in socialne kognicije (Bentonov test prepoznavanja obrazov ter Ekmanov test prepoznavanja emocij), ki bodo omogočali relativno hitro oceno posameznikovega kognitivnega funkcioniranja v različnih emocionalnih kontekstih, prognozo motnje in spremljanje terapevtskih učinkov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
