Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razširjenost, struktura in pomlajevanje bukovih gozdov v Sloveniji ter model prihodnjega razvoja in gospodarjenja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   
Ključne besede
Bukovi gozdovi, razširjenost, struktura sestojev, pomlajevanje, razvoj gozdov, gospodarjenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2007 - 2009  500 
2.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2009  722 
3.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2009  698 
4.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2007 - 2009  143 
5.  20035  dr. Aleš Kadunc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2009  149 
6.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2007 - 2009  153 
7.  11225  DRAGAN MATIJAŠIČ    Raziskovalec  2007 - 2009  120 
8.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2007 - 2009  213 
9.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2009  223 
10.  31210  mag. Helena Erika Rojc    Tehnični sodelavec  2009  16 
11.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2009  217 
12.  17769  Savina Terlep    Tehnični sodelavec  2007 - 2008 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Bukovi gozdovi v Sloveniji so pomanjkljivo raziskani, kljub temu, da bukova rastišča prevladujejo v skupni površini gozdov, delež bukve pa se opazno povečuje v skupni lesni zalogi gozdov. Predlog raziskovalnega projekta je razdeljen v štiri sklope. Prvi sklop obravnava razširjenost bukve v Sloveniji, časovno in prostorsko dinamiko bukovih sestojev ter strukturo bukovih gozdov po rastiščnih stratumih. Analiza temelji na analizi podatkov za 21550 oddelkov, ki so osnovne prostorske enote analize. Drugi sklop obravnava strukturo bukovih sestojev s poudarkom na gostoti sestojev, in sicer stratificirano po rastiščnih stratumih in razvojnih fazah gozda. Podlaga za analizo so podatki iz vzorčnih ploskev (približno 40000, velikost posamezne je 500 m2). Ugotovljene vrednosti sestojnih parametrov bomo primerjali z referenčnimi. Primerjava bo osnova za morebitne spremembe v ravnanju z bukovimi gozdovi. Tretji sklop obravnava procese pomlajevanja bukovih sestojev po skupinah rastišč v gospodarskih gozdovih in gozdnih rezervatih s poudarkom na svetlobnih razmerah in razrasti bukovih mladic, kar bo podlaga za pripravo usmeritev za naravno obnovo bukovih gozdov na različnih rastiščnih razmerah. Četrti sklop obravnava na podlagi analiz na izbranih vzorčnih ploskvah značilnosti pojavljanja rdečega srca glede na starost, debelino drevja, dinamiko rasti in parametre krošnje. Zadnji sklop predstavlja uskladitev rezultatov posameznih sklopov ter glede na nove izsledke skupno pripravo predlogov za izboljšanje ravnanja z bukovimi gozdovi.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je prispevala nova znanja o ekologiji bukve, njeni razširjenosti, strukturnih in rastnih značilnosti in pomlajevanju. Med izsledki velja posebej omeniti nekatere: 1) izdelan in pojasnjen model razširjenosti bukve in glede na aktualnost teme v Evropi predvsem 2) model spreminjanja njene razširjenosti v zadnjih desetletjih. Ti rezultati so namreč relevantni tudi zato, ker prinašajo pomembno drugačne izsledke od splošno veljavnih. 3) Izdelali smo multipli regresijski model debelinskega priraščanja bukve v gozdovih Slovenije, ki nazorno pojasnjuje rast bukve glede na sestojne in rastiščne spremenljivke; znanstvena objava je v pripravi. 4) Raziskave o priraščanju bukve, pojavljanju »rdečega srca« glede na morfološke spremenljivke (npr. krošnja) in starost osebkov smiselno dopolnjuje obstoječe izsledke s tega področja. 5) Nove izsledke – tudi za širši prostor – prinašajo primerjalne analize razraščanja bukovih mladic glede v različno velikih vrzelih in ob različni količini razpoložljivega (direktnega in indirektnega) sončnega sevanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Bukova rastišča zavzemajo sedem desetin celotne gozdne površine, zato so izsledki uporabni za pretežni del gozdov v Sloveniji. Velja izpostaviti predvsem nekatere: 1) Raziskava celostno obravnava celotni gozdni prostor v Sloveniji in pojasnjuje strkurne značilnosti bukve in bukovih gozdov v tem prostoru. 2) Za razumevanje razvoja gozdov in sonaravno upravljanje gozdnih sestojev v prihodnosti so pomembna spoznanja o razvojnih značilnostih gozdnih sestojev, ki so pomembno različne v različnih gozdnih tipih. 3) Izsledki o strukturnih značilnostih bukovih sestojev, predvsem tisti o sestojnih gostotah, ter izsledki analiz dosedanjega gospodarjenja z bukvijo opozarjajo na gojitvene in gospodarske probleme v bukovih gozdovih, saj kažejo na pomanjkljivo dozdajšnje gospodarjenje s temi gozdovi. 4) Izdelan model priraščanja bukve bo nedvomno zelo uporaben za gozdarski informacijski sistem. 5) Mnogi rezultati, npr. izsledki raziskav pomlajevanja bukve ali pa izsledki o pojavljanju fakultativno obarvane jedrovine, bodo pomembno spreminjali dozdajšnje koncepte gospodarjenja z bukvijo. 6) Prikazani trendi razvoja bukovih sestojev opozarjajo na vse večjo količino razpoložljive bukovine v Sloveniji, ki ji dosedanji razvoj lesne industrije žal še zdaleč ne sledi. 7) Na podlagi raziskovalnega projekta je v pripravi obsežna monografijo o bukvi, v kateri bomo pojasnili pomen, problematiko in tudi prihodnje možnosti gospodarjenja z bukvijo v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno