Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Raziskave še nepojasnjene rasti, razvoja in sestave semen alternativnih oljnic

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 
Ključne besede
ljnice, rast, pridelek, kakovost, suša
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05085  dr. Franc Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2007 - 2009  913 
2.  10142  dr. Martina Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  1.002 
3.  14488  dr. Avrelija Cencič  Biotehnologija  Raziskovalec  2007 - 2009  458 
4.  27553  dr. Milojka Fekonja  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2007 - 2009  41 
5.  19992  dr. Silva Grobelnik Mlakar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  389 
6.  20421  mag. Manfred Jakop  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  204 
7.  28688  Marina Koren    Tehnični sodelavec  2007 - 2009 
8.  13492  dr. Mario Lešnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  601 
9.  22226  dr. Martina Robačer  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009  249 
10.  19348  dr. Črtomir Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  634 
11.  29564  dr. Matjaž Turinek  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2008 - 2009  105 
12.  10036  dr. Jernej Turk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  429 
13.  28411  mag. Marko Žuljan    Mladi raziskovalec  2007 - 2009  11 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.966 
Povzetek
Particularly in the European environment, information society became a major challenge which instigated a lasting interest in the formulation of principles and methods which tackle the problem of transferring various information related to language. The recognition of the need for free communication which can be realized only within one's own mother tongue lead to the widely accepted principle of assuring creative freedom of each individual in his/her own language, together with the possibility of exchanging information with other languages. This is true for all domains of human activity and creativity, in a knowledge-based society, however, scientific and professional communication – where one is confronted with the so-called specialized knowledge – is particularly emphasized. Terminology management is very important for this type of communication, with a specialized dictionary for each specific professional or scientific field lying at its core. The goals of the research project are the following: The overview of terminology resources: the research aims at establishing which resources are available for the Slovenian language and to measure the interest for cooperation in different professional fields. As there are various terminology portals available for other languages, our intention is to examine the existing solutions and to evaluate them from the point of view of the specific Slovenian situation. The main objective of the project is to develop the Slovenian terminology portal which would offer basic information on the principles of terminological work and above all make available software tools for presenting terminology in a unified format. It will be designed to enable the compilation of different types of terminological dictionaries to all the interested parties which would be designed and presented in a unified manner. These terminological resources will be publicly available on the web. Simultaneously, the feasibility of linking textual resources with the terminological database will be tested. We wish to examine to what extent terminologically relevant data can be extracted from Slovenian corpora with (semi)automated procedures, which can be later used as the basis.  
Pomen za razvoj znanosti
Na področju alternativnih oljnic smo dobili dodatne manjkajoče informacije o vplivih vlage v različnih razvojnih fazah v kontroliranih in poljskih razmerah na rast in razvoj ter pridelek štirih alternativnih oljnic (rička - Camelina sativa L., oljnih buč - Cucurbita pepo skupina Pepo, maka - Papaver somniferum L. in barvilnega rumenika - Carthamus tinctorius L.), kar bo prispevalo k boljšemu razumevanju o možnostih pridelave teh oljnic v spremenjenih klimatskih razmerah. Dejstvo je, da različna oskrba z vodo (sušne razmere) v različnih razvojnih fazah proučevanih oljnic ni bila predmet dosegljivih objav, ima pa signifikanten vpliv na dolžino vrež, število listov, število cvetnih popkov, maso stebel, maso listov, površino listov, suho snov listov in korenin v vseh treh razvojnih fazah rastlin, med tem ko se masa korenin in delež suhe snovi razlikuje le v tretjem terminu meritev pri bučah. Barvilni rumenik je pri vseh analiziranih parametrih odreagiral signifikantno značilno na vse vodne režime v vseh terminih, med tem ko so pri ričku razlike značilne le v tretjem terminu meritev. Glede na razlike lahko trdimo, da je rast in razvoj maka glede na merjene parametre najbolj pogojena z vodnimi režimi v vseh razvojnih fazah. Rezultati v poljskih poskusih na dveh lokacijah (težjih in lažjih tleh) pa kažejo, da so vse štiri proučevane oljnice (barvilnini rumenik, navadni riček, oljne buče in mak) statistično značilno odreagirale z rastjo in pridelkom na klimatske razmere v posameznih letih in na tla, kljub izredni bližini njiv, s tem da zaradi propadanja v vseh letih vrednotenje barvilnega rumenika ni bilo mogoče. Sortiment maka sodi med najbolj variabilne glede sprememb morfoloških parametrov in pridelkov, medtem ko za oljne buče in navadni riček tega ne moremo trditi z gotovostjo, razen v primeru rička, kjer sta se sorti Iwan in slovenska populacija rička iz Mežice signifikantno razlikovali glede pridelka. Lokacija in sorta posamezne oljnice niso imeli signifikantnega vpliva na merjene parametre fotosinteze, razlike pa so obstajale med meritvami v posameznih letih. Rezultati vsebnosti opiatov v urinu in vseh 11 kultivarjih kažejo veliko variabilnost med ponovitvami opiatov v urinu, vendar se v povprečju med seboj razlikujejo med od 4,5 do 107,1 morfina + kodeine/ U-kreatinina (mikrogramov/l), kar pomeni 24 kratne razlike v vsebnosti glede na zaužiti genotip, pri zaužitju enojnega odmerka (10g). Na podlagi raziskav lahko hipoteze potrdimo in zaključimo, da je mak odreagiral na sušo z največjimi spremembami v rasti in pridelku, da je vpliv suše na pridelek buč in rička zmeren, med tem ko je problem pri barvilnem rumeniku preveč dežja v fazi dozorevanja, zaradi česar so rastline v poljskih razmerah propadale. Zaradi tega lahko barvilni rumenik zaenkrat glede na ekonomičnost pridelave označimo še vedno kot tvegano poljščino, najmanjše pa je tveganje s pridelavo oljnih buč.
Pomen za razvoj Slovenije
Poznavanje in uvajanje alternativnih oljnic pomeni v slovenskem pridelovalnem prostoru povečanje boidiverzitete kultiviranih rastlin (boljši kolobar), izbiro bolj prilagodljivih rastlin na klimatske zamere (sušo) in omogoča ponudbo z visoko kakovostnimi in zdravimi proizvodi, kar predstavlja nove tržne niše. Poznavanje reakcij navadnega rička, barvilnega rumenika, maka in oljnih buč na različno oskrbo z vodo (pomanjkanje vlage) v različnih razvojnih fazah na spremembe morfoloških lastnosti (dolžino vrež, število listov, število cvetnih popkov, maso stebel, maso listov, površino listov, suho snov listov in korenin) nam lahko pomaga usmerjati naše odločitve glede setve v danih agroekoloških razmerah, kakor tudi poznavanje potrebnosti oskrbe z vodo v določenih razvojnih fazah. Najbolj je odreagiral na te spremembe barvilni rumenik, saj je pri vseh analiziranih parametrih odreagiral signifikantno značilno na vse vodne režime v vseh terminih, med tem ko so pri ričku razlike značilne le v tretjem terminu meritev. S pridelovalnega vidika pa je vpliv razpoložljive vlage na rast in razvoj najbolj izrazit pri maku. Zelo pomembno za razvoj - uvajanja pridelovanja alternativnih oljnic v sušnih razmerah so rezultati v realnih pridelovalnih razmerah . Poskusi v poljskih razmerah (na težjih in lažjih tleh v Rakičanu) kažejo, da so vse štiri proučevane oljnice (barvilni rumenik, navadni riček, oljne buče in mak) statistično značilno odreagirale na klimatske razmere v posameznih letih in na tla, kljub izredni bližini njiv, s tem da zaradi propadanja v vseh letih vrednotenje barvilnega rumenika ni bilo mogoče. Sortiment maka sodi med najbolj variabilne glede sprememb morfoloških parametrov in pridelkov, medtem ko za oljne buče in navadni riček tega ne moremo trditi z gotovostjo, razen v primeru rička, kjer sta se sorti Iwan in slovenska populacija rička iz Mežice signifikantno razlikovali glede pridelka. Lokacija in sorta posamezne oljnice niso imeli vpliva na merjene parametre fotosinteze, razlike pa so obstajale med meritvami v posameznih letih. Ker rezultati vsebnosti opiatov v urinu in vseh 11 kultivarjih kažejo veliko variabilnost med ponovitvami opiatov v urinu, vendar se v povprečju med seboj razlikujejo med od 4,5 do 107,1 morfina + kodeine/ U-kreatinina (mikrogramov/l), kar pomeni 24 kratne razlike v vsebnosti glede na zaužite (10g) genotipe, s tem da so najnižje vrednosti dosežene prav pri avtohtonih populacijah iz Prekmurja, bi bilo pomembno dati prednost razvoju uporabe in uvajanju teh genotipov za pridelavo v Slovenije. Na podlagi raziskav lahko podamo prednostno listo pridelave oljnic, saj je vpliv suše na pridelek buč in rička zmeren, večji negativni vpliv je zabeležen pri maku, med tem ko je problem pri barvilnem rumeniku preveč dežja v fazi dozorevanja, zaradi česar so rastline v poljskih razmerah propadale. Zaradi tega lahko barvilni rumenik zaenkrat glede na ekonomičnost pridelave označimo še vedno kot tvegano poljščino.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno