Projekti / Programi
Gozdu škodljive invazivne glive in žuželke
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
gozd, varstvo gozdov, zdravje gozda, invazivni organizmi, glive, žuželke
Raziskovalci (19)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
29875 |
Marko Bajc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2008 - 2009 |
280 |
2. |
28895 |
Danijel Borkovič |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2009 |
30 |
3. |
21242 |
dr. Tine Grebenc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 |
485 |
4. |
30165 |
dr. Tine Hauptman |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 |
310 |
5. |
28855 |
Melita Hrenko |
|
Tehnični sodelavec |
2007 |
0 |
6. |
07948 |
dr. Dušan Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2007 - 2009 |
669 |
7. |
02491 |
dr. Maja Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
564 |
8. |
07127 |
dr. Hojka Kraigher |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 |
1.331 |
9. |
12796 |
dr. Janez Krč |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
316 |
10. |
25805 |
mag. Špela Modic |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 |
374 |
11. |
10506 |
dr. Alenka Munda |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
227 |
12. |
23448 |
dr. Nikica Ogris |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
1.206 |
13. |
13256 |
Roman Pavlin |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
87 |
14. |
25448 |
dr. Barbara Piškur |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
960 |
15. |
17334 |
Vesna Rajh |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2009 |
3 |
16. |
22935 |
dr. Saša Širca |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 |
330 |
17. |
24777 |
Barbara Štupar |
|
Tehnični sodelavec |
2007 |
29 |
18. |
05672 |
dr. Gregor Urek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 |
736 |
19. |
13376 |
mag. Metka Žerjav |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
354 |
Organizacije (3)
Povzetek
Človek prenaša različne organizme iz kontinenta na kontinent. V novem okolju se ti namnožijo v kolikor najdejo ugodne razmere za svoj razvoj. Pridejo v stik z organizmi, s katerimi se nikoli v vsej svoji evolucijski zgodovini niso srečali. Paraziti in konzumenti lahko najdejo rastline, ki so sorodne njihovim prvotnim gostiteljem, nimajo pa uspešnih obrambnih mehanizmov proti tem parazitom. Taki paraziti povzročijo velike poškodbe rastlin in posledice so lahko katastrofalne za celotne ekosisteme ali za gospodarstvo človeka. Zaradi splošne globalizacije, klimatskih sprememb, povečanega prenosa blaga med kontinenti in naglega širjenja nevarnih bolezni in škodljivcev, ki smo mu v gozdarstvu priča v zadnjih letih, je samo vprašanje časa kdaj bo vnešen organizem, ki bo ogrozil kakšno od najpomembnejših drevesnih vrst v gozdovih Slovenije.
Zaradi povečanega vnosa in širjenja gozdu nevarnih novih škodljivih organizmov od drugod se mora služba za varstvo gozdov usposobiti, da bo hitreje in uspešneje odkrila in determinirala nove škodljive organizme. Zato predlagamo projekt, ki bo prispeval k pripravljenosti Slovenije na vdor gozdu škodljivih invazivnih organizmov z razvojem novih tehnik njihovega odkrivanja in določanja. V predlaganem projektu bi razvili nove metode detekcije potencialnih škodljivih organizmov, preizkusili bi jih na konkretnih primerih, ki bi obsegali celotni spekter del, od načinov lovljenja žuželk (zamegljevanje, feromoni), načinov pregledovanja, tehničnih problemov pri laboratorijski izolaciji gliv, gojenju gliv in žuželk v kontoliranih razmerah, determinaciji in njenih tehnikah, predvsem molekularni (DNK) diagnostiki.
Druga aktivnost predlaganega projekta je ciljno zbiranje informacij o gozdu nevarnih organizmih, njihovo proučevanje in prenos dognanj v znanstveno javnost, v gozdarsko operativno delo in splošno javnost. Z objavami v tujih znanstvenih in domačih znanstvenih in strokovnih publikacijah bodo znanja o gozdu škodljivih invazivnih organizmih, o njihovih značilnostih, detekciji in možnosti zatiranja prenešena javnosti.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru projekta smo našli in determinirali nove vrste škodljivih invazivnih vrst za gozdove v Sloveniji, kar je prispevek k proučevanju zakonitosti širjenja teh organizmov. Nove vrste za Slovenijo so: Chalara fraxinea na jesenih, Cinara curvipes na jelkah, Discula destructiva na drenih, Mycosphaerella dearnessii na borih, Erysiphe arcuata na belem gabru. Poleg tega smo našli, nismo pa še uspeli publicirati, novo, invazivno vrsto rje na jelšah, Melampsoridium hiratsukanum, na indijskem jagodnjaku (Duchesnea indica) pa rjo Fromeela mexicana.
Obsežno terensko delo je bilo opravljeno v zvezi z razširjenostjo in vrstno sestavo žagovinarjev (Monochamus) v gozdovih iglavcev pri nas, ki je omogočilo prvi vpogled v vrstno sestavo teh hroščev, prenašalcev karantenske borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus).
Pri proučevanju izolatov gliv iz rodu Phytophthora smo ugotovili, da so posamezni izolati gliv iz Slovenije različni po patogenosti in da so posamezna drevesa bukve različno občutljiva na bolezen. To pomeni, da je mogoča selekcija na odpornost bukve proti glivam iz rodu Phytophthora. Rezultat je izredno pomemben za razumevanje patoloških procesov v gozdu in nakazuje možnost za selekcijo odpornejših osebkov drevja na patogene glive iz rodu Phytophthora.
Pri proučevanju gliv iz družine Botryosphaeriaceae, ki povzročajo odmiranje črnega gabra (Ostrya carpinifolia) na Krasu, smo ugotovili, da je najpomembnejši patogen gliva Botryosphaeria dothidea, vendar pri patoloških procesih v drevju sodelujejo tudi druge vrste iz te družine. Med njimi je gliva iz rodu Dothiorella, ki jo bomo opisali kot novo vrsto. S tem bomo prispevali k poznavanju taksonomije družine Botryosphaeriaceae. Dokazali smo, da je odmiranje črnega gabra povzročila avtohtona populacija gliv, ne pa vnesena in invazivna vrsta.
Z intenzivnimi raziskavami jesenovega ožiga v Sloveniji smo se vključili v najaktualnejše raziskave na področju gozdne patologije, ki potekajo v Evropi.
Pomen za razvoj Slovenije
Z odkritjem novih škodljivih organizmov za gozd v Sloveniji (Chalara fraxinea, Cinara curvipes, Discula destructiva, Mycosphaerella dearnessii, Erysiphe arcuata) smo omogočili državnim organom in gozdarski operativi načrtovanje kontrole teh organizmov ali spremembe načinov gospodarjenja z gozdovi, da bi preprečili škode.
Opravljen je bil obsežen prenos znanja do zaposlenih v državni upravi, v gozdarsko operativo in v dodiplomskem in podiplomskem izobraževalnem procesu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si