Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj smernic za dinamično varstvo gozdnih genskih virov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 
Ključne besede
gozd, genetska diverziteta, varstvo gozdnih genskih virov, gozdni reprodukcijski material
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2008 - 2009  280 
2.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2009  511 
3.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2009  745 
4.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2007 - 2009 
5.  17332  Jana Janša    Tehnični sodelavec  2007 - 2009 
6.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2009  98 
7.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2007 - 2009  1.333 
8.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2008 - 2009  202 
9.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2007 - 2009  29 
10.  01641  dr. Nikolaj Torelli  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007  969 
11.  28260  Tadeja Vitez    Tehnični sodelavec  2007 
12.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2007 - 2009  411 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.076 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.817 
Povzetek
Zaradi dolge življenjske dobe je sposobnost drevesnih vrst in populacij, da preživijo in se ohranijo v spreminjajočem se okolju, odvisna od njihovega prilagoditvenega potenciala, ki je določen z genetsko diverziteto znotraj vrste. Zato je nujno, da genetsko diverziteto ohranimo v dinamični obliki – to je z upoštevanjem evolucijskega potenciala, ki bo omogočil prilagajanje in razvoj vrste v prihodnosti. Primerne ukrepe dinamičnega varovanja gozdnih genskih virov lahko predlagamo le, če imamo na voljo informacije o porazdelitvi in kakovosti teh virov v prostoru. Le-te lahko pridobimo z uporabo ustreznih metričnih, izoencimskih in molekularnih genskih označevalcev. V praksi je poglavitni element dinamičnega ohranjanja gozdnih genskih virov ustrezna izbira semenskih sestojev, nega le-teh in raba gozdnega reprodukcijskega materiala. Ker se je pokazalo, da izkušenj iz zahodne Evrope v našem prostoru ne moremo neposredno uporabiti, je bistveni sestavni del razvoja smernic dinamičnega varstva gozdnih genskih virov razvoj metod pridobivanja, dodelave in shranjevanja semena. V genetskih raziskavah se bomo omejili na 3 modelne drevesne vrste: smreko (Picea abies (L.) Karst.), veliki (Fraxinus excelsior L.) in poljski (Fraxinus angustifolia Vahl.) jesen. V fiziološko-tehnološke raziskave za potrebe razvoja metod pridobivanja, dodelave in shranjevanja semena bo uporabljen širši nabor listavcev. Ugotovitve raziskav bodo omogočile strokovno utemeljene ukrepe pri dinamičnem ohranjanju gozdnih genskih (semenskih) virov smreke in jesenov na celotnem območju SZ Balkanskega polotoka, k razvoju gozdnojitvene in semenarske prakse za potrebe slovenskega gozdarstva in pomembno prispevale k skupnim pan-evropskim prizadevanjem za ohranitev biodiveritete v povezavi z vplivi klimatskih sprememb na gozdne ekosisteme.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru projekta smo: • osnovali bazo molekularnih podatkov, v kateri so lahko shranjeni podatki za do 25 kodominantnih lokusov. Omogočeno je filtriranje po drevesni vrsti, populaciji, državi izvora, letu vzorčenja in posameznih osebkih. Poseben vgrajen program omogoča pretvorbo izbranih podatkov v želeno vhodno obliko za različne populacijsko genetske programe za obdelavo podatkov, • prvič raziskali genetsko variabilnost populacij smreke v zahodnih Dinaridih (BIH) in jo primerjali s tisto v Dinaridih v Sloveniji in na Hrvaškem ter v Alpah (Slovenija, Nemčija, Francija). Analize so bile opravljene z dvema tipoma molekulskih označevalcev: izoencimi (52 populacij) in mikrosateliti (25 populacij, samo vzorci iz Slovenije in BIH, vse analize z mikrosateliti so bile opravljene prvič), • zasnovali sistem potrjevanja izvora partije semena na podlagi primerjave z znanimi referenčnimi vzorci, ki je edinstven v Evropi, • prvič izvedli morfometrijsko analizo listov in plodov petih populacij poljskega in ene populacije velikega jesena v Sloveniji in ugotovili, da je določanje vrste na podlagi poglobljene morfološke analize listov in plodov mogoče. Razvili smo tudi sistem na podlagi analize petih jedrnih mikrosatelitnih lokusov, ki lahko pomaga pri razlikovanju obeh vrst jesena. Zasnovali in izvedli smo molekularno analizo 12 populacij poljskega in petih populacij velikega jesena. Preučevali smo podobnost med populacijami in razlike v genetski pestrosti med semenskimi in nesemenskimi sestoji, • prvič analizirali podatke o rasti različnih provenienc bukve v bukovih provenienčnih poskusih v Sloveniji in na Hrvaškem, • prvič ugotovili odziv na povišane koncentracije ozona s povečano proizvodnjo drobnih korenin pri odraslem drevju bukve, ki je bilo v direktni povezavi z višjimi koncentracijami citokininov v ksilemskem soku. Ugotovili smo razlike v odzivu juvenilnih in odraslih dreves bukve na stresne pogoje v okolju, • vzpostavili poskusni sistem za razvoj tehnologije dodelave in shranjevanja bukovega žira v pogojih slovenskega gozdnega semenarstva, • predlagali semenske sestoje za vpis na evropski seznam dinamičnih enot varovanja genov na podlagi usklajenih minimalnih zahtev
Pomen za razvoj Slovenije
Primerne ukrepe dinamičnega varovanja gozdnih genskih virov lahko predlagamo le, če imamo na voljo informacije o njihovi porazdelitvi in kakovosti teh virov v prostoru. S pomočjo raziskave smo ugotovili, kakšna je porazdelitev teh virov na območju držav bivše Jugoslavije za smreko, bukev in poljski jesen ter kakšna je porazdelitev teh virov velikega jesena v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev in usklajenih minimalnih zahtev smo predlagali enote dinamičnega varovanja genskih virov za omenjene vrste, ki so potrebne za ohranjanje genetske variabilnosti znotraj populacij in s tem za varovanje dinamičnega prilagoditvenega potenciala populacij. Prilagoditveni potencial bo v primeru močnejših sprememb življenjskega okolja omogočil preživetje in razvijanje vsaj dela osebkov v populaciji. Populacije dreves v Sloveniji imajo zaradi lege države, ki je na območju ledenodobnih zatočišč in na mestu, kjer so se križale različne migracijske poti, in pa načina gospodarjenja z gozdom zelo velik prilagoditveni genetski evolucijski potencial in so zato pomembne na pan-evropski ravni. Pokazala se je tudi potreba po vzpostavitvi varovanja ex situ in sicer v primeru majhnih in ogroženih a od ostalih značilno različnih populacij, kot je na primer populacija poljskega jesena Dragonja. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo predlagali smernice za uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala za obravnavane drevesne vrste, predvsem glede primernosti izbranih semenskih sestojev in prenosa reprodukcijskega materiala med območji. V prakso smo vnesli nov sistem za potrjevanje izvora sumljivih partij semena.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno