Projekti / Programi
Pravna ureditev in praksa zakonodajnega referenduma v republiki Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S148 |
Družboslovje |
Ustavno pravo |
Ustavno pravo, referendum, neposredna demokracija
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29373 |
dr. Samo Bardutzky |
Družboslovje |
Mladi raziskovalec |
2008 |
173 |
| 2. |
05827 |
dr. Franc Grad |
Pravo |
Vodja |
2007 - 2008 |
478 |
| 3. |
12046 |
dr. Igor Kaučič |
Pravo |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
565 |
| 4. |
22252 |
Sebastian Nerad |
Pravo |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
51 |
| 5. |
22362 |
dr. Saša Zagorc |
Pravo |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
413 |
Organizacije (1)
Povzetek
Ustav¬na po¬dla¬ga za re¬fe¬ren¬dum¬sko odločanje v Republiki Sloveniji so 1. in 3. člen, ki do¬ločata, da je Slo¬ve¬ni¬ja de¬mo¬kra¬tična re¬pu¬bli¬ka in da ima v Slo¬ve¬ni¬ji oblast ljud¬stvo, ki jo lah¬ko izvršuje tu¬di ne¬po¬sre¬dno, ter 44. člen, ki da¬je držav¬lja¬nom pra¬vi¬co do ne¬po¬sre¬dne¬ga so¬de¬lo¬va¬nja pri uprav¬lja¬nju jav¬nih za¬dev. Te do¬ločbe kon¬kre¬ti¬zi¬ra 90. člen usta¬ve, ki do¬loča, da lah¬ko držav¬ni zbor o vprašanjih, ki se ure¬ja¬jo z za¬ko¬nom, raz¬piše re¬fe¬ren¬dum. Usta¬va Re¬pu¬bli¬ke Slo¬ve¬ni¬je ure¬ja za¬ko¬no¬daj¬ni re¬fe¬ren¬dum zgolj načel¬no, način ure¬sničeva¬nja re¬fe¬ren¬du¬ma, zla¬sti pa po¬sto¬pek nje¬go¬ve izved¬be, ure¬ja za¬kon. Za¬ko¬no¬daj¬ni re¬fe¬ren¬dum je pre¬dvi¬den le fa¬kul¬ta¬tiv¬no; držav¬ni zbor ga raz¬piše na svo¬jo po¬bu¬do ali na po¬seb¬no zah¬te¬vo.
Od sprejema prvega Zakona o referendumu in ljudski iniciativi leta 1994 je preteklo že dobro desetletje in v tem času so se v referendumski praksi pokazale mnoge pomanjkljivosti pravne ureditve zakonodajnega referenduma. Pri izvedbi referendumov je prihajalo do mnogih pravnih zapletov, kot posebej problematičen pa se je izkazal t.i. predhodni referendum, pri katerem volivci odločajo v času teka zakonodajnega postopka in s tem parlamentu začasno odvzamejo njegovo zakonodajno funkcijo. Kar nekaj odločitev o zakonodajnem referendumu je sprejelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in z njimi bistveno poseglo v prvotno zakonsko ureditev zakonodajnega referenduma. Deloma neustrezna normativna ureditev, težave in posebej nekatere zlorabe v praksi ter vrsta odločb ustavnega sodišča zahtevajo ponoven premislek o pravni ureditvi zakonodajnega referenduma v Republiki Sloveniji.
Na podlagi Ustave bi se moral zakonodajni referendum kot temeljna oblika neposredne demokracije urediti tako, da bo dejansko omogočal uresničitev neposrednega odločanja volivcev, kar je tudi najbolj dosleden način udejanjanja načela ljudske suverenosti. Omogočena mora biti čim večja dostopnost volivcev do referenduma. To pa nedvomno pomeni poenostavitev postopkov za razpis in za izvedbo referenduma. Na drugi strani je treba izhajati tudi iz ustavnega položaja državnega zbora kot zakonodajnega telesa, katerega temeljna funkcija je zakonodajna funkcija, ki je ni mogoče odvzeti ali omejiti. Končno pa je treba pri zakonodajnem urejanju zakonodajnega referenduma upoštevati tudi načelo učinkovitosti državnega odločanja, ki terja učinkovito in sprotno odločanje državnih organov, kar v tem okviru pomeni predvsem predstavniškega telesa.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo imela velik pomen za razvoj pravnih znanosti in v tem okviru še zlasti za razvoj ustavnega oziroma državnega prava, kot temeljne pravne discipline.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava bo imela izjemen na družbeno ekonomski razvoj Slovenije. Vplivala bo na delovanje temeljnih državnih organov, zlasti na delovanje predstavniškega in zakonodajnega telesa. Prispevala bo k večji učinkovitosti zakonodajnega odločanja ter hkrati vzpodbujala zavest o potrebi po večji neposredni participacijo ljudi v oblastnem odločanju. Raziskava bo imela relevanten pomen za akumulacijo in distribucijo znanja na področju ustavnega prava ter bo prispevala k razvoju in razumevanju slovenske demokracije.
