Projekti / Programi
Optimalizacija spoznavne (učne) učinkovitosti didaktičnega besedila
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.01 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
Pedagogika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
znanje, besedilo, didaktika, informacija, razumevanje
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
V raziskavi bomo skušali optimalizirati spoznavno (učno) učinkovitost izbranih didaktičnih besedil. Kompleksno (v več razsežnostih) bomo posegali v zgradbo didaktičnih besedil, izbranih v slovenskih učbenikih, in jih na ta način popravljali (revidirali). V kvazi-eksperimentalnih pogojih bomo primerjali spoznavno (učno) učinkovitost izvirnih in revidiranih didaktičnih besedil.
Osnovna zamisel – ki bo v nadaljevanju podrobneje opisana – je v naslednjem: V raziskavi bo več skupin učencev bralo odlomke iz veljavnih slovenskih učbenikov. Nekateri odlomki bodo učencem posredovani v obliki, v kakršni so v učbenikih natisnjeni, drugi odlomki pa jim bodo posredovani v različicah, ki bodo rezultat popravljanja (revidiranja), temelječega na raziskovalnih spoznanjih o tem, kako posamezne značilnosti didaktičnih besedil prispevajo k njihovi spoznavni (učni) učinkovitosti. Po branju bodo učenci pisali protokol spominskega priklica in reševali naloge izbirnega tipa, ki bo meril njihovo razumevanje besedil.
Z rešitvijo raziskovalnih problemov bomo vzpostavili pogoje za izdelavo modela takšnega revidiranja didaktičnega besedila, ki bo temeljilo na doslej pridobljeni znanstveni vednosti o povezavi med značilnostmi besedil in njihovo spoznavno (učno) učinkovitostjo. Model bo zasnovan tako, da bo iz njega mogoče izpeljati standarde za izboljševanje spoznavne (učne) učinkovitosti didaktičnih besedil, namenjenih različnim starostim učencev in različnim predmetom. Model bo torej imel uporabno vrednost za avtorje učbenikov, urednike in recenzente. V njem bodo raziskovalna dognanja dobila operativno obliko, torej obliko, ki bo omogočala nadzor nad značilnostmi in učinkovitostjo konkretnih didaktičnih besedil, ali z drugimi besedami, omogočal bo vsaj delno optimalizacijo teh besedil. Model bo opisan v priročniku, ki bo ob že omenjenih oblikovalskih standardih vseboval tudi kriterije, po katerih bodo lahko recenzenti in učitelji ocenjevali slovenske učbenike.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni rezultat raziskave je seveda v novih spoznanjih o tem, kako izboljšati spoznavno učinkovitost didaktičnih besedil. Identificirali smo niz postopkov, po katerih je mogoče dokazljivo izboljšati ta besedila, in postopke tudi opisali. Znanost doslej ni opravila veliko raziskav, ki bi se ukvarjale z razmerjem med zgradbo besedil in njihovo spoznavno učinkovitostjo. Psiholingvistika, spoznavne vede in besediloslovje so glavne discipline, ki so vsaj delno ukvarjale s tem razmerjem, vendar predvsem na teoretski ravni in na ravni ustvarjanja normativnih modelov. Še manj je bilo na tem področju eksperimentov in kvazi-eskperimentalnih študij. Nekaj raziskovalcev je sicer izdelalo raziskave, ki so bile usmerjene v preučevanje spoznavne učinkovitosti učbenikov. Nekatere od teh raziskav so uporabile podobne postopke besedilne revizije kot naša raziskava. Vendar je bila njihova metodologija takšna, da so morali raziskovalci izenačevati kontrolne in eksperimentalne skupine po inteligentnosti, predznanju in drugih karakteristikah, to izenačevanje pa nikoli ne more dati zares zanesljivih rezultatov.
Nihče ni doslej uporabil metodologije, katere bistvo je v permutaciji skupin in besedilnih različic, kar prispeva k temu, da so rezultati bistveno bolj zanesljivi kot tedaj, ko skušamo skupine izenačiti. Razen tega smo v naši raziskavi prvi uporabili pristop, v katerem so intervencije v besedilo, ki ga podvržemo reviziji, strogo nadzorovane in jih je mogoče opisati. Prednost našega pristopa je torej v tem, da besedil nismo revidirali intuitivno, temveč smo na izvirna besedila aplicirali postopke, ki jih je mogoče ponoviti v aplikacijah na poljubno število novih didaktičnih besedil. S tem smo opredelili nabor postopkov, ki predstavljajo obvladljiv instrument za revidiranje didaktičnih besedil in kontrolo njihove kvalitete (spoznavne učinkovitosti). Povsem nov je bil raziskovalni postopek, v katerem v izvirnem besedilu prepoznamo implicitno posredovane informacije, identificiramo premostitvene sklepe, ki jih mora narediti bralec, da obnovi celoto sporočenega, in prepoznamo regularnosti, ki usmerjajo premostitvene sklepe. Ta postopek je bistveni prispevek k ustvarjanju algoritmov didaktično-besedilne produkcije in pomemben vpogled v zgradbo in naravo učnih procesov.
Pomen za razvoj Slovenije
Predhodna (edina) raziskava, ki je preučevala slovenske učbenike, je pokazala, da večina učbeniških besedil ne upošteva temeljnih spoznanj o zgradbi tovrstnih besedil. Velik del analiziranih besedil je, na primer, v razsežnosti 'koherentnost' izkazala tako velike slabosti (tako visoko stopnjo nekoherentnosti), da je ta njihova lastnost nedvomno velika ovira v učnem procesu. Slovenske založbe, ki izdajajo učbenike, se pri oblikovanju besedil zanašajo na spretnost in intuicijo piscev ter redaktorjev. Glavni razlog je seveda v tem, da tako v Sloveniji kot v drugih državah ni bilo raziskav, ki bi prepoznale postopke, po katerih je mogoče doseči optimalno spoznavno učinkovitost didaktičnih besedil.
Gre za postopke, po katerih bi bilo mogoče določiti optimalno stopnjo stavčne nominalizacije za posamezna starostna obdobja učencev, stopnjo berljivosti, spoznavne zahtevnosti, implicitnosti/eksplicitnosti informacij, zahtevnosti premostitvenih sklepov, domišljenosti in kompleksnosti argumentacijskega procesa v besedilih, stopnjo besedilne kohezivnosti, besedilne zanimivosti, konkretnosti/abstraktnosti itd.Z drugimi besedami, vsa proizvodnja učbenikov za slovensko šolstvo je vezana na intuitivne presoje avtorjev in redaktorjev. Razen tega pa ocenjevanje in potrjevanje učbenikov v komisijah strokovnih svetov ne temelji na nikakršnih operativnih kriterijih. Rezultati raziskave posredujejo založbam vednost o praktičnem oblikovanju didaktičnih besedil (predvsem učbeniških besedil) in jasno opredeljene postopke, po katerih je mogoče sproti empirično, na manjših vzorcih učencev evalvirati fazne izdelke. Na drugi strani prinašajo naši rezultati kvalitativne kriterije, ki jih lahko uporabijo ocenjevalci učbenikov. Gre za kriterije, ki jih lahko uporabijo člani komisij za učbenike, ki odločajo o njihovih potrditvah. V poljudni in malce poenostavljeni obliki prikazani rezultati raziskave bodo v pomoč učiteljem, ki morajo vsako leto izbrati med učbeniki, ki jih ponuja tržišče. Učbenik je osnovno učno sredstvo; v raziskavi smo pokazali, da je mogoče doseči nekaj presenetljivega: Če učenci z najslabšim učnim uspehom uporabljajo kakovostno učno besedilo, spoznavno pridobijo približno toliko, kot če učenci z odličnim učnim uspehom uporabljajo nekakovostno učno besedilo. Že samo ta podatek priča o pomembnosti izsledkov za razvoj kvalitete izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
