Projekti / Programi
Evropa in politika prevajanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| H125 |
Humanistične vede |
Filozofska antropologija |
filozofija, politika, Evropa, demokracija, skupnost, kolektivne identitete, pluralizem, prevajanje, izključitev
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Cilj projekta je, da v poglobljeni komparativni raziskavi odgovori na vprašanje, na kakšen način so danes oblike, norme, pravila in legitimacijski protokoli oblikovanja skupnega in skupnosti rezultat nekega polemosa v najširšem antropološkem pomenu. Posebno pozornost bo projekt posvetil konfliktu, ki zoperstavlja na eni strani v sebi neenoten univerzalističen »evropski« model, na drugi pa »multikulturalistični« model oblikovanja skupnosti. Če hočemo razumeti novo svetovno ureditev, ki danes še vedno išče svoje ravnotežje in transparentna pravila svojega delovanja, ter na tej osnovi jasno opredeliti nove politične in znanstvene cilje, povezane s to ureditvijo, moramo podvreči kritičnemu preizkusu osrednje kategorije zahodne misli in politike, torej kategorije univerzalnega, partikularnega, skupnega in skupnosti, izjeme, identitete, Drugega, subjektivnosti itn..
Raziskava bo organizirana okoli dveh različnih, a komplementarnih problematik. Prva zadeva analizo razmerja med izključitvijo in prevajanjem, s pomočjo katere bomo skušali razumeti, kako so v evropski zgodovini delovali na eni strani nevtralizacija in reaktivacija načela prevajanja, na drugi pa prikrito izključevanje v obliki notranjega izključevanja, ki ga je spremljala »nevidnost« mej v mondializaciji. Druga problematika pa zadeva analizo politike kot zastavka prevajanja, naloga te analize pa je, da pojasni percepcijo in reprezentacijo Evrope kot odprte pluralnosti ter politiko prevajanja kot vogelnega kamna nesegregacijske Evrope.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt obravnava nove metodološke pristope in konceptualna orodja, ki jih uporabljajo sodobna filozofija, lingvistika, psihoanaliza in antropologija pri analizi sodobnih praks prevajanja in njihovega spreminjanja: v znanosti, kulturi, politiki, komunikaciji... Gre za izviren poskus širše in temeljitejše obravnave kompleksnosti prevajanja, ki slednje obravnava kot družbenopolitičen, znanstven, filozofski in antropološki problem, ne da bi se omejeval na tradicionalno obravnavo prevajanja kot jezikovnega pojava.
Transdisciplinarni pristop projekta je omogočil natančnejšo opredelitev in formulacijo problem in pomena prevajanja v sodobnih družbah. S preseganjem disciplinarnih in metodoloških delitev je raziskovalni projekt tako omogočil bolj poglobljeno in celovitejšo obravnavo problema prevajanja in novih praks prevajanja v sodobnem političnem, kulturnem, znanstvenem... prostoru. Opirajoč se na sodobne filozofske, psihoanalitične in jezikovne pristope k novim praksam prevajanja in soočanju z mejo neprevedljivosti na različnih področjih sodobnega življenja: komunikacija, politika, dialog med različnimi jezikovnimi skupnostmi, kulturami itn., je projekt prispeval k izdelavi ustreznih konceptov, teoretskih modelov in raziskovalnih praks za boljšo obravnavo kompleksnega problema prevajanja. Povezanost teoretskih in praktičnih vidikov prevajanja je omogočila izdelati teorijo prevajanja, ki bo prispevala k razvijanju demokratičnih praks v večjezikovni in multikulturni Evropi.
Pomen za razvoj Slovenije
V kontekstu vedno večje integracije znotraj EU je nujno, da Slovenija ne le ohrani svojo naravno in kulturno dediščino, marveč da tudi aktivno sodeluje - kot enakopravna članica - pri oblikovanju skupne evropske kulturne dediščine. Raziskovanje evropske multikulturnosti in večjezikovnosti opozarja, da Evropa, če naj ohrani svojo raznolikost, ne sme stremeti k neki evropski metagovorici, marveč mora vse prej vztrajati na tem, da je edina resnična govorica Evrope kot demokratične, nesegregacijske skupnosti, družbena realnost različnih praks prevajanja. Pojem Evrope kot skupnosti prevajanja omogoča tudi Sloveniji, da ohranja svojo posebnost, svojo naravno in kulturno dediščino. Obenem pa kritični pretres sodobnih praks izključevanja in prevajanja omogoča oceniti teoretske in praktične implikacije v razmerjih nadrejenosti oziroma podrejenosti v okviru EU. Dognanja pričujočega projekta zato prispevajo k novim rešitvam za konstitucijo multikulturne, večjezikovne Evrope kot nesegregacijske skupnosti, natančneje, Evrope kot skupnosti prevajanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
