Projekti / Programi
Kulturna dediščina Krvavca - priprava turističnega produkta in njegovega vodenja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
turizem, arheologija, naselbina, srednji vek, paleookolje, turistični produkt, muzej na prostem, upravljanje
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18462 |
dr. Maja Andrič |
Arheologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
223 |
| 2. |
09029 |
Mateja Belak |
Arheologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
194 |
| 3. |
09461 |
dr. Andrej Pleterski |
Arheologija |
Vodja |
2007 - 2009 |
603 |
| 4. |
27737 |
dr. Benjamin Štular |
Arheologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
261 |
Organizacije (1)
Povzetek
Arheologija celotnega srednjega veka je pri nas v primerjavi z drugimi arheološkimi obdobji najslabše razvita. Zgodnjesrednjeveško in viskosrednjeveško najdišče Na Bleku na Krvavcu (7./8. - 13./14. st.) izkazuje izjemno ohranjenost nekaterih stavb, ki so bile opuščene z notranjo opremo vred, tako da lahko govorimo o tako imenovanem "fenomenu Pompeji". Vprašanje, s kakšnimi nameni so se ljudje podajali v visokogorje, še ni razrešeno. V veliki meri je odvisno od rekonstrukcije paleookolja. Arheološko najdišče leži na robu smučišča Krvavec. Prostor smučišča je poleti turistično slabo izkoriščen. To vabi k povezavi kulturne dediščine in turizma. Ena od možnosti, ki se na Krvavcu ponuja kot neposredna aplikacija kulturne dediščine v obliki dodatne ponudbe za prosti čas, je dejavnost arheološkega parka oziroma muzeja na prostem. Raznolikost vsebin in ekonomski pomen zahtevajo ustrezen način upravljanja, ki je usklajen z lastniškimi razmerji, vključitvijo v javno življenje in izrabo, ki je skladna s spomeniškovarstvenimi merili. Zaradi specifičnosti razmer je treba za Krvavec tak model upravljanja turističnega produkta posebej razviti.
Raziskava ima zato več medsebojno povezanih ciljev. Prvi je, s pomočjo terenskih raziskav v treh kratkih poletnih sezonah v viskogorju in njihove kabinetne ter laboratorijske analize zbrati dovolj podatkov, ki bi omogočili pojasniti vzroke bivanja na Krvavcu in njegovo rekonstrukcijo v preteklosti. S tem bo dana stvarna podlaga za pripravo turističnega produkta, arheološkega muzeja na prostem. Gre za vzpostavitev turistične atrakcije z močno zgodbo in izobraževalno vsebino, ki pritegne nov profil obiskovalcev, dodatno zadrži starega, s tem zapolni sezonsko praznino, da novo draž stari glavni sezoni, podaljša čas bivanja, poveča izdatke obiskovalcev in z vsem tem prinese večji turistični zaslužek. Omogoči pa tudi primerjalno prednost pred konkurenčnimi smučišči, ki podobne atrakcije nimajo, saj gre za prvi tak primer.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava arheološkega najdišča na Krvavcu je prvo sistematično raziskovanje visokogorske naselbine pri nas. Nenadna opustitev nekaterih hiš je ustvarila izjemno tafonomsko situacijo, ki nam omogoča spoznavanje "okamenelega " trenutka življenja pred več kot 1000 leti. S tem omogoča preverjanje in razvijanje interpretativnih orodij, ki se s pomočjo tafonomskih analiz, arheologije poskusov, etnoloških ostalin lotevajo rekonstruiranja nekdanjega življenja. Posebna draž arheologije na Krvavcu je neposredni stik z ljudskimi izročili, ki opisujejo razmere ob prihodu Slovanov in njihov stik s starosleskimi Vlahi ter usodo slednjih. Raziskava med drugim odpira povsem novo raziskovalno področje, ki bi ga lahko poimenovali arheologija pravljic in povedk ter s tem odpira povsem nov vpogled v preteklost, s pomočjo doslej neizkoriščenega potenciala ustnega izročila kot vira za zgodovino. Prav arheologija je tista, ki temu viru lahko podeli časovno globino in historično verodostojnost.
Nekateri odlično ohranjeni artefaktni konteksti zapolnjujejo praznine, ki so dolej zevale v našem poznavanju srednjeveške tvarne kulture. Sem ne spadajo samo nekatere še nepoznane vrste posodja, ampak tudi stvabni tipi, ki smo jih doslej samo domnevali, niso pa bili materialno dokazani in pomembno osvetljujejo zgodovino stavbarstva na Slovenskem. Stratigrafska situacija in več 14-C datacij dobro časovno umeščajo in predstavljajo keramični horizont na koncu 9. st., ki bo pomemben za vzpostavitev celovite tipokronologije slovenskega srednjega veka, kjer prav 10. st. predstavlja stično točko med zgodnjim in visokim srednjim vekom. Novoodkrite stavbe iz visokega in poznega srednjega veka bodo omenjeno lestvico še utrdile. Ob tem smo dokazali uporabnost fitolitskih analiz na najdiščih, kjer zemeljski kemizem in vlaga nista primerna za ohranitev peloda. Hkrati nam fitoliti podajajo neposredne informacije o nekaterih gradbenih materialih, ki se sicer niso ohranili na bolj viden način.
V celoti vzeto raziskava prinaša vrsto novih, pomembnih informacij, ki jih v drugačnem dolinskem okolju niti ne bi mogli dobiti.
Pomen za razvoj Slovenije
Krvavec je turistično-rekreacijsko območje na robu ozemlja Nature 2000. Raziskava, ki oblikuje možnost muzeja na prostem, nudi možnost "mehke" uporabe naravne in kulturne dediščine v ekonomske namene v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Področje, ki je naravovarstveno in spomeniškovarstveno zaščiteno spreminja prav na podlagi teh njegovih lastnosti v razvojni potencial, kar je grancija za njegovo ohranjanje. Vzpostavitev turistične atrakcije z močno zgodbo in izobraževalno vsebino, lahko pritegne nov profil obiskovalcev, dodatno zadrži starega, s tem zapolni sezonsko praznino, da novo draž stari glavni sezoni, podaljša čas bivanja, poveča izdatke obiskovalcev in z vsem tem prinese večji turistični zaslužek. Nudi možnost za vzpostavitev turistične mreže oz. povezavo doslej neustrezno vključenih okoliških znamenitosti (v smislu dostopnosti, kot je odpiralni čas, vodiči, informacije ipd). Omogoči pa tudi primerjalno prednost pred konkurenčnimi destinacijami, ki podobne atrakcije nimajo, saj gre za prvi tak primer.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
