Projekti / Programi
Analiza deljenih medkulturnih vrednot kot dejavnik demokratičnega upravljanja in odločanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H135 |
Humanistične vede |
Fenomenologija |
filozofija kulture, zgodovina kulture, medkulturnost, socialna vključenost, demokratično upravljanje
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Globalizacija kot pojav svetovnih razsežnosti je pomemben izziv za družbene strukture z začetka novega tisočletja. Globalizacija zlasti spreminja ustaljene razvojne trende in scenarije, vključno z elementi, ki vplivajo na zunanje in notranje oblike civilne udeležbe pri upravljanju ter na državljanstvo in vodenje države kot tako. Ta proces spremlja vse večji vpliv IKT tehnologij na vsakdanje življenje v smislu interoperabilnosti in povezljivosti.
Kakor dokazuje več nedavnih dogodkov na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, nastanek globalizirane družbe vključuje tveganja, ki so prisotna celo v domnevno neproblematičnih najmanjših družbah in skupnostih. V tem smislu je treba oblikovanje sklopa skupnih vrednot, ki se je že uveljavil z imenom univerzalnih človekovih pravic, dopolniti z natančno filozofsko analizo deljenih medkulturnih vrednost ter s tem ustvariti pragmatični instrument za upravljanje in odločanje. Fenomenološki pristop je sposoben ugotoviti razširjene medkulturne prakse, ki delujejo v evropski in slovenski družbi, ter opredeliti in razvijati njihov potencial pri uresničevanju trajnostnega, spoštljivega in neizključujočega demokratičnega upravljanja. Razumevanje medkulturnih razsežnosti sodobnih družb in medsebojnega razmerja med nacionalnimi kulturnimi identitetami in drugimi identitetami je, ob primernem upoštevanju evropske raznolikosti in globaliziranega sveta, temeljnega pomena za oblikovanje na znanju temelječe državljanske sposobnosti.
Pridobitev občutka za za demokratično “odgovornost” do teh vrednot in dejavne udeležbe državljanov je pomemben korak pri izgradnji deljenega razumevanja in spoštovanja razlik in podobnosti v evropskih kulturah, ustanovah, zgodovinah, jezikih in vrednotah. Kulturna in izobraževalna dimenzija medkulturne analize, ki med drugim upošteva ključno vlogo IKT tehnologij, pomembno vpliva na dolgoročno vzdržnost upravljanja družb, ki se spopadajo z globalnimi izzivi, kot uporabno sredstvo za zagotavljanje solidarnosti in razširjanje kulture spoštovanja, še zlasti pri krepitvi socialne kohezije, pri čemer so humanistične znanosti dejansko pozvane k sooblikovanju takega državljanstva in vodenja, ki zna utrditi obstoječe vezi med znanostjo, demokracijo in zakoni ter spodbujati medsebojni dialog med (politično) znanostjo in kulturo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava ima specifičen pomen na področju filozofije. Njena vsebina obsega vprašanja tradicionalne filozofske dediščine, ki so povezana z aktualnimi vprašanji sodobne filozofije. Posebno relevanten in inovativen vidik je metodološka utemeljitev konfrontacije vrednot, ki so značilne se posamezne skupnosti in družbe. Takšna utemeljitev zagotavlja konstruktiven in pragmatičen prispevek filozofske znanosti k problematiki sodobnega upravljanja in odločanja. Na izviren, ustvarjalen in ploden način povezuje interdisciplinarna raziskovanja s področij filozofije, prava, zgodovine in kulturologije ter političnih ved. Rezultati raziskav omogočajo oblikovanje družbe znanja in strategij trajnostnega razvoja na področju demokratičnega upravljanja. Pridobitev občutka za za demokratično “odgovornost” do medkulturno deljenih vrednot in dejavne udeležbe državljanov je pomemben korak pri izgradnji deljenega razumevanja in spoštovanja razlik in podobnosti v evropskih kulturah, ustanovah, zgodovinah, in vrednotah. Kulturna in izobraževalna dimenzija medkulturne analize, ki med drugim upošteva ključno vlogo IKT tehnologij, pomembno vpliva na dolgoročno vzdržnost upravljanja družb, ki se spopadajo z globačnimi izzivi, kot uporabno sredstvo za zagotavljanje solidarnosti in razširjanje kulture spoštovanja, še zlasti pri krepitvi socialne kohezije, pri čemer so humanistične znanosti dejansko pozvane k sooblikovanju državljanstva in vodenja, ki zna utrditi obstoječe vezi med znanostjo in demokracijo ter spodbujati medsebojni dialog med znanostjo in kulturo.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava razširja obstoječe znanje na področju filozofije, kulturologije, sociologije in teorije prava.
Raziskava ima posredni učinek na okrepitev znanj na področju strategij trajnostnega upravljanja in razvoja potenciala človeških virov, državnega upravljanja in odločanja ter kulturnopolitičnega odločanja pri razvoju mednarodnih odnosov v različnih arealih. Prav tako pomeni raziskava tudi dejaven prispevek k raziskovanju slovenske filozofske zakladnice in k njeni vključitvi v okviru medkulturno deljenih in cenjenih vrednot.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
