Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Informatizirana katalogizacija naravne in kulturne dediščine sredozemske Slovenije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
7.00.00  Interdisciplinarne raziskave     

Koda Veda Področje
H100  Humanistične vede  Dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika 
Ključne besede
naravna in kulturna dediščina, Kras, Istra, računalniška podatkovna baza, informacijske tehnologije, informacijski sistemi, zvočni in avdiovizualni arhiv, digitalizacija podatkov, katalogizacija, prekomorci,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24375  dr. Elena Bužan  Biologija  Raziskovalec  2008 - 2009  366 
2.  06391  dr. Anton Gosar  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  629 
3.  28155  dr. Petra Kavrečič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2009  158 
4.  24614  dr. Gregor Kovačič  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  326 
5.  09211  dr. Boris Kryštufek  Biologija  Raziskovalec  2007  1.013 
6.  25029  dr. Irena Lazar  Arheologija  Raziskovalec  2007 - 2009  467 
7.  24014  dr. Aleksander Panjek  Zgodovinopisje  Vodja  2007 - 2009  241 
8.  24217  mag. Nataša Režek Donev  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2007  38 
9.  15876  Vida Rožac Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2007  145 
10.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2009  536 
11.  28645  dr. Katharina Zanier  Arheologija  Raziskovalec  2008 - 2009  164 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.886 
Povzetek
Namen projekta je vzpostaviti pilotni sistem standardizirane katalogizacije naravne in kulturne dediščine, ki bo omogočal standardiziran zajem in vnos podatkov ter različnih vrst digitaliziranih zapisov s področja naravoslovnih in humanističnih ved. Pri svojem delu bo projeknta skupina upoštevala možnosti in potrebo po povezovanju standardiziranih elektronskih baz podatkov z geografskimi informacijskimi sistemi. Interdisciplinarna projektna skupina bo izvedla poskusni nabor in katalogizacijo podatkov na določenih tipologijah naravne in kulturne dediščine ter izvedla preizkusne analize tako vzpostavljenih podatkovnih baz, tudi na nivoju prostorskih analiz v povezavi z GIS-i. S takim nizom »študij primera in izvedljivosti« bo projektna skupina preizkušala aplikativno ustreznost izdelanega sistema na čim širši tipologiji virov, podatkov ter oblik digitalnega zapisa. Projekt razvija znanstvene in aplikativne kompetence tako v sklopu posameznih znanosti, ki so zastopane v projektu, kakor na področju varovanja, upravljanja in valorizacije naravne in kulturne dediščine. Projekt uresničuje sodobne evropske smernice informacijske pismenosti in digitalizacije znanja, načela enostavnega dostopa do informacij in ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter kulturne raznolikosti. S standardizirano digitalizacijo virov in podatkovnih baz projekt omogoča njihovo kompleksno, tudi interdisciplinarno znanstveno-raziskovalno obdelavo, prispeval k uvajanju najnovejših raziskovalnih pristopov v slovensko znanost ter višjo stopnjo mednarodne primerljivosti rezultatov raziskovanja. Z vzpostavitvijo pilotnega sistema za katalogizacijo, multimedijsko upravljanje in arhiviranje podatkov projekt ustvarja pomembno pridobitev za slovenski prostor, saj bi izdelani sistem utegnil postati podlaga za standardiziranje informacijskega dokumentiranja in arhiviranja na nacionalnem nivoju.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt z najsodobnejšimi pristopi zbiranja in katalogiziranja podatkov predstavlja doprinos h kompleksnemu vrednotenju prostora. Digitalizacija virov in enotna podatkovna baza za naravno in kulturno dediščino omogoča standardiziran in enoten zajem podatkov s področja naravoslovnih in humanističnih ved ter njihovo kompleksno, tudi interdisciplinarno, obdelavo. Poleg tega bistveno prispeva tudi k uvajanju najnovejših raziskovalnih pristopov in metodologij v slovensko znanost ter višjo stopnjo mednarodne primerljivosti rezultatov njenega raziskovanja. Vzpostavitev digitalnega kataloga mreže spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju sredozemske Slovenije prispeva pomembno podlago za nadaljnje raziskovanje na področju naravne in kulturne dediščine in pripomore k razvoju znanosti, saj projekt vključuje razvoj in harmonizacijo metodologij na ravni držav EU za področje popisovanja in vrednotenja naravnih in kulturnih virov, ki so osnovane na sistemu deskriptorjev (opisovalcev). Aplikativni projekt pomeni tudi pospeševanje in razvoj interdisciplinarnega znanstvenega pristopa do znanstvenih vprašanj in razvoja znanja za varovanje in upravljanje objektov in območij kulturne in naravne vrednosti. Projekt je izdelal podlage in gradiva za informativno gradivo v elektronski obliki v namene izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, kar bo prispevalo k razvoju znanstvenih in strokovnih kompetenc tako v sklopu posameznih znanosti, ki so zastopane v projektu, kakor pri varovanju in upravljanju dediščine. Pridobivanje in ohranjanje podatkov je pomembno z vidika ohranitve naravne in kulturne dediščine, saj bosta razvoj informacijskega sistema in arhiviranja podatkov omogočila medinstitucionalne povezave tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem okolju ter ponudila delitev koristi za potencialne uporabnike. Projekt vzpostavlja pilotni sistem za katalogiziranje, upravljanje in arhiviranje multimedijskih podatkov, ki bo prispeval k ovrednotenju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine obravnavanega območja tako v nacionalnem kakor širšem evropskem kontekstu. Ker projekt označuje razmeroma visoka stopnja inovativnosti v evropskem ter svetovnem merilu, je delo zasnovano tako, da se enotni obrazec izdeluje vzporedno v slovenščini in angleščini, kar mu bo omogočalo uporabnost tudi izven Slovenije oz. odmevnost tudi v mednarodnem znanstvenem in strokovnem okolju. Z nadgradnjo sistema HIC se bo prvič zagotovil preprost dostop do informacij, digitalnih dokumentov in bibliografskih ter arhivskih virov, ki se nanašajo tako na naravno kakor na kulturno dediščino ter na kartografsko predstavitev. Sistem HIC bo obenem nudil prilagodljivo beleženje in dokumentiranje naravnih in kulturnih virov, ki ga bo mogoče nenehno spreminjati, posodabljati in dopolnjevati, z upoštevanjem in sprotnim vnašanjem rezultatov najnovejših znanstvenih raziskav. Sistem HIC je prvi na svetu, ki omogoča katalogizacijo vseh vrst naravne in kulturne dediščine z istim sistemom, njegov cilj pa je tako nacionalna kot mednarodna uporabnost. Njegova multidisciplinarnost omogoča izgradnjo podatkovnih baz, ki vsebujejo vse relavantne informacije o nekem območju oz. o prostoru, ki ga preučujemo, upravljamo ali želimo smo spoznati. Menimo, da bi moral biti projekt nadaljnjega razvoja sistema HIC, zaradi njegove inovativnosti in mednarodne relevantnosti ter s tem pomena za Slovenijo, še naprej podprt in financiran.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji še ne razpolagamo s standardiziranim sistemom informacijskega katalogiziranja naravne in kulturne dediščine, kar omejuje naše možnosti tako v znanstvenem raziskovanju, kakor pri oblikovanju strategij in praks na področju varstva ter valorizacije naravne in kulturne dediščine. Poleg nujne potrebe po taki standardizaciji in informatizaciji, se je v okviru projekta ponudila priložnost za izdelavo skupne standardizacije tako za naravno kakor za kulturno dediščino. Ta bistveno poveča možnosti interdisciplinarnih analiz, še posebej usklajevanje upravljanja in varstva objektov in območij naravne in kulturne vrednosti. Rezultati in izkušnje, ki se realizirajo v tem projektu na primeru sredozemske Slovenije, lahko v prihodnje apliciramo tudi na druge slovenske regije. Vzpostavitev pilotnega sistema za katalogizacijo, multimedijsko upravljanje in arhiviranje podatkov pomeni pomembno pridobitev za slovenski prostor, saj bi izdelani sistem utegnil postati podlaga za standardiziranje informacijskega dokumentiranja in arhiviranja na nacionalnem nivoju. Realizacija projekta bo omogočila Sloveniji prednost in konkurenčnost na področju razvoja metodologij in strateških pristopov pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Vzpostavitev digitalnega registra mreže virov naravne in kulturne dediščine na območju sredozemske Slovenije, v obliki raziskovalno uporabne baze podatkov povezane z GIS-om, omogoča prostorsko analizo in določanje območij, ki so še posebej pomembna za naravno in kulturno dediščino ali zaradi njihove ranljivosti. V nadaljevanju bo lahko bistvena podlaga za upravljanje sprotno monitoriranje teh območij in celotnega prostora, ki ga zajema projekt. Ustrezna znanstvena preverljivost na podlagi sodobnih pristopov v strokah in izrazito interdisciplinarno zastavljen projekt omogočata ustrezno valorizacijo ter promocijo naravnih in kulturnih danosti območja. Vse to pogojuje možnosti družbenega in ekonomskega razvoja obravnavanega območja ter njegovo integriranost v nacionalni družbeno-ekonomski prostor ter valorizacijo in promocijo okoljskih virov in slovenske dediščine. Rezultate projekta bodo lahko uporabljale vse državne uprave in javne ustanove pri izboljšanju izobraževanja, medkulturne komunikacije in ohranjanja dediščine, in sicer posebej: -poznavanje naravne in kulturne dediščine bo pripomoglo k družbeno-ekonomskem razvoju v sredozemskem delu Slovenije; -zagotavljanje sodobnega znanja in priprava učnega ter informativnega gradiva v elektronski in knjižni obliki v namene izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, bo prispevalo k razvoju znanstvenih in strokovnih kompetenc tako v sklopu posameznih znanosti, ki so zastopane v projektu, kakor pri varovanju in upravljanju dediščine. HIC bo zelo koristno orodje in bo predstavljal pomemben napredek pri raziskovanju, ohranjanju, spremljanju ter upravljanju kulturne in naravne dediščine Slovenije, ki bo obenem zelo uporaben v namene izobraževanja, promocije ter informiranja obiskovalcev in turistov. S tem, da bo širši svetovni javnosti nudil dostop do slovenske dediščine in da bo omogočil uporabo inovativnih komunikacijskih in informacijskih strategij na tem področju, bo HIC omogočil večjo mednarodno prepoznavnost Slovenije, obenem pa bo prispeval k širjenju zavesti o potrebi po varovanju kulturnih in naravnih vrednot, kar bo pripomoglo k trajnostnemu razvoju na osnovi skupnega poznavanja naravne in kulturne dediščine Slovenije. Nenazadnje se bo sistem HIC lahko uporabljal v vsaki državi sveta, tako da bo pomenil relevanten znanstveni in tehnični prispevek s potencialno svetovnim vplivom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno