Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Model za sprotno merjenje stroškov proizvajanja v visoko avtomatizirani proizvodnji

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
7.00.00  Interdisciplinarne raziskave     

Koda Veda Področje
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 
T130  Tehnološke vede  Produkcijska tehnologija 
T120  Tehnološke vede  Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija 
Ključne besede
Produktni management, Celovit management produktivnosti, mejne proizvodne in stroškovne funkcije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21235  dr. Aleš Brezovar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2007 - 2008  38 
2.  05996  dr. Slavko Dolinšek  Proizvodne tehnologije in sistemi  Vodja  2007 - 2008  569 
3.  23901  dr. Matjaž Novak  Ekonomija  Raziskovalec  2007 - 2008  170 
4.  11284  dr. Saša Sokolić  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2007 - 2008  51 
5.  17808  dr. Rok Strašek  Matematika  Raziskovalec  2007 - 2008  142 
6.  04217  dr. Egon Žižmond  Ekonomija  Raziskovalec  2007 - 2008  720 
7.  12343  dr. Alenka Žnidaršič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2007 - 2008  80 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  6495  METRONIK elementi in sistemi za avtomatiko, Ljubljana d.o.o.  Ljubljana  5360153  442 
2.  7097  Univerza na Primorskem, Fakulteta za management  Koper  1810014002  10.056 
Povzetek
Širša raziskovalna usmeritev projekta je problem obvladovanja stroškov proizvajanja, kar je ena izmed temeljnih nalog t.i. produktnega managementa v podjetju. Stroškovno učinkovitost proizvajanja je možno izboljšati na različne načine, vse prevečkrat se uporablja selitev proizvodnje v države s poceni delovno silo. Zaradi tega evropska in slovenska (predelovalna) industrija že izgublja tradicionalne konkurenčne prednosti, kar pomembno zmanjšuje potencial dolgoročne gospodarske rasti. Mnogo boljša alternativa, ki lahko potencialno reši ta problem, je prehod na proizvajanje z uporabo visoko avtomatiziranih prilagodljivih proizvodnih linij (na znanju temelječa, vitka proizvodnja). Metodologija, ki na strukturiran način omogoča obvladovanje učinkovitosti proizvodnih procesov, ki jih je možno izvajati na visoko avtomatiziranih proizvodnih linijah, je celovit management produktivnosti (TPM – Total Productivity Management). Učinkovitost proizvajanja se neposredno meri preko kazalnika, definiranega kot skupna učinkovitost opreme (OEE – Overall Equipment Effectiveness). Metodologijo so za potrebe določenih industrijskih branž sistematično razvili v podjetju Metronik, z aplikacijo v praktično industrijsko okolje je bilo s tem uspešno rešeno tehnično obvladovanje učinkovitosti proizvajanja. Vendar ti podatki managementu ne dajejo vseh relevantnih informacij za odločanje (na primer o investiranju v nove lokacije in opremo, odpiranje novih tržnih kanalov, itd.). Dopolniti jih je treba z ustreznimi ocenami, ki upoštevajo vpliv tehnične (ne)učinkovitosti proizvajanja na stroške proizvajanja. Tradicionalno uporabljen stroškovni model, ki temelji na uporabi povprečenja proizvodnih in stroškovnih funkcij, daje nenatančne informacije o stroškovnem vidiku proizvodnje. V ekonomski teoriji se za to uporablja model mejnih proizvodnih in stroškovnih funkcij (angl. Production and Costs Frontiers or Marginal Production and Cost Functions), ki odpravlja bistvene slabosti povprečenja. Za ocenjevanje mejnih proizvodnih in stroškovnih funkcij potrebujemo ustrezne ekonometrične programe, zato se praktično te modele redko uporablja kljub bistveno večjim prednostim v primerjavi z uveljavljenimi načini analiziranja in merjenja stroškov proizvajanja. Model po teoretičnem konceptu ni nov, nova in doslej še nerealizirana pa je njegova praktična aplikacija. Osrednji namen projekta je: uporabiti teoretično razvit model mejnih proizvodnih in stroškovnih funkcij za namene sprotnega merjenja stroškovne učinkovitosti proizvodnje na visoko avtomatiziranih proizvodnih linijah. Praktična aplikacija pa bo nadgradnja obstoječi, informacijsko podprti metodologiji TPM.
Pomen za razvoj znanosti
Koncept modela za sprotno merjenje stroškov proizvajanja, način oblikovanja in njegova aplikacija, vse to je dalo značilen prispevek k znanstvenim dosežkom in to predvsem na področju razvoja algoritmov ekonometričnega ocenjevanja parametrov mejnih funkcij. V opisu rezultatov aplikativnega projekta smo predstavili vsebinske prednosti, ki jih prinaša uporaba mejnih funkcij. Za ocenjevanje parametrov teh funkcij pa potrebujemo ustrezen algoritem, ki bo definiral cenilko. Skladno z ekonometričnimi kriteriji naj bi cenilka ustrezala lastnostim nepristranskosti in učinkovitosti. Doslej ni bilo na voljo modela, ki bi omogočal ocenjevanje parametrov mejnih funkcij in aplikacijo na avtomatizirane proizvodne linije. Zaradi tega nismo razpolagali s teoretičnimi osnovami in utemeljitvami, ki bi podpirale izbiro primernega algoritma za ocenjevanje parametrov teh funkcij v industrijskih aplikacijah, kjer je hitrost spreminjanja podatkov za ocenjevanje parametrov enaka hitrosti delovanja proizvodne linije. Zlasti v tem segmentu so bile praktične izkušnje osnova za oblikovanje ustreznih novih znanstvenih spoznanj.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenska predelovalna industrija se sooča z vse večjimi izzivi v boju za svoje preživetje zaradi močne konkurence iz dežel z nizko plačanim delom. Za vzpostavitev konkurenčnih prednosti je treba narediti prehod v proizvodnjo, ki temelji na osnovi znanja (Lizbonski cilji) in prehod v proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo (Gothenburški cilji). Te usmeritve pa masovni proizvodnji enakih izdelkov narekujejo vpeljavo konceptov prilagodljivosti in visoke avtomatiziranosti; saj je bo na tak način možno ohraniti obstoječo proizvodnjo in ali jo narediti bolj konkurenčno. Rezultati projekta so zato pomembni tako za sofinancerja in širše, saj so posredno uporabni za večanje produktivnosti celotne slovenske predelovalne industrije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno