Projekti / Programi
Jurska evolucija prehodne cone med Slovenskim bazenom in Julijsko karbonatno platformo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P460 |
Naravoslovno-matematične vede |
Sedimentologija |
Prehodna cona, Slovenski bazen, Julijska krbonatna platforma, jura, sedimentologija, paleogeografija,, geokemija.
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23426 |
dr. Boštjan Rožič |
Geologija |
Vodja |
2007 - 2008 |
374 |
Organizacije (1)
Povzetek
Jedro raziskave bo osredotočeno na južne predele Julijskih Alp. Na tem območju sta poznani dve jurski paleogeografski enoti in sicer Slovenski bazen in Julijska karbonatna platforma, ki se je v spodnji juri potopila in nastala je podmorska planota imenovana Julijski prag. V zadnjem času so bile detajlno proučene jurske kamnine centralnega in severnega dela Julijske karbonatne platforme, medtem ko južni predeli platforme zaradi pomanjkanja izdankov jurskih kamnin na tem območju niso bili raziskani. V sklopu raziskav za doktorsko disertacijo sem preučil jurske kamnine Slovenskega bazena. Ugotovil sem, da je na razvoj Slovenskega bazena bistveno vplivala Julijska karbonatna platforma in sicer predvsem prenehanje plitvovodne sedimentacije na platformi v spodnji juri. Vendar pa se je pokazalo, da je korelacija med razvoji Slovenskega bazena in Julijske karbonatne platforme zaradi paleogeografsko zelo oddaljenih raziskanih območij zelo problematična. V sled tega so bili nedavno narejeni terenski ogledi na Bohinjskem grebenu, med katerimi smo odkrili jurske kamnine prehodnega območja med Slovenskim bazenom in Julijsko karbonatno platformo, ki do sedaj niso bile znane. Ugotovljeno je bilo, da te jurske sukcesije odražajo postopno potapljanje karbonatne platforme. Ta zaporedja tako predstavljajo manjkajoči člen med obema paleogeografskima enotama in so bistvena za razumevanje kompleksne medsebojne pogojenosti obeh. Hkrati predstavljajo tudi pravo redkost v svetovnem merilu, saj se prehodne cone med bazeni in platformami zelo redko ohranijo in običajno na potopljenih platformah najdemo le zaporedja v katerih ni kamnin z zapisi postopnega potapljanja. Študija razvojev prehodne cone na Bohinjskem grebenu je tako zelo pomembna za razumevanje procesov, ki so privedli do potopitve karbonatne platforme. Poleg tega bo omogočila tudi celovito korelacijo evolucijskih dogodkov na Julijski karbonatni platformi in v Slovenskem bazenu. V študiji za doktorsko disertacijo sem na tem območju odkril tudi zvezno zaporedje kamnin na meji trias/jura, ki predstavlja edino dokazano tovrstno zaporedje na območju Slovenije. Meja trias/jura zaradi velikih izumrtij živega sveta v tem obdobju predstavlja eno najbolj aktualnih tem v strokovnih krogih. Detajlne sedimentološke in geokemične raziskave te meje bodo tako doprinesle k razumevanju globalnih faktorjev, ki so vplivali na izumrtja v tem obdobju Zemljine zgodovine.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave v sklopu podoktorskega projekta so potekale predvsem v južnih obronkih Julijskih Alp. Raziskane so bile kamnine prehodne cone med Julijsko karbonatno platformo in Slovenskim bazenom. Detaljno so bili proučeni do sedaj poznani zgornjetriasni in jurski sedimenti robnega dela Slovenskega bazena ter klasični razvoji Julijske karbonatne platforme v dolini triglavskih jezer. Dodatno pa so bile proučena na novo odkrita zaporedja, ki so nastajala na prehodnem območju med Slovenskim bazenom in Julijsko karbonatno platformo. Ta zaporedja danes najdemo na širšem območju Koble, kjer deloma pripadajo Julijskemu pokrovu in deloma Tolminskemu pokrovu. Vsi pridobljeni podatki nakazujejo pomembnost pliensbachijskega pospešenega pogrezanja robnih delov Julijske karbonatne platforme. Ta dogodek je bistveno vplival na razvoj obeh paleogeografskih enot na tem področju. Še posebej dobro se dogodek razkriva v kamninah prehodne cone. V bazi preučenih zaporedij dobimo plitvovodne ooidne apnence kateri postopoma preidejo v globljevodne bioklastične apnence značilne za sedimentacijo na zunanjem šelfu. To poglobitev spremlja pojavljanje fosilnih združb (spongije, ehinodermi), ki nakazujejo eutrofikacijo morskega okolja. Hkrati pa vrhnje dele tega zaporedja označujejo debeloplastnate breče in neptunski dajki, ki so nastali zaradi povečane tektonske aktivnosti, natančneje subsidence in razpada Julijske karbonatne platforme v tem času. Pomembnost teh zaporedij je tudi v zelo dobrih biostratigrafskih določitvah, ki omogočajo zelo natančno časovno umestitev omenjenih geodinamičnih dogotkov. Poleg mikrofosilnega materijala smo najmreč našli tudi novo najdišče pliensbachijskih, natančneje zgornje domerijskih amonitov. Gre za prvo nahajališče amonitov te starosti v Sloveniji. Vsi ti podatki omogočajo zelo natančno časovno in geodinamično razumevanje spleta procesov, ki so privedli do končne potopitve Julijske karbonatne platforme. Poleg tega pa omogočajo tudi celovito korelacijo evolucijskih dogodkov na Julijski karbonatni platformi in v Slovenskem bazenu. Pokazalo se je, da sta bili paleogeografski enoti medsebojno zelo intimno povezani do pliensbachijskega tektonskega dogotka. Vsakršnja sprememba sedimentacije na karbonatni platformi se je nemudoma odrazila tudi v razvoju robnih delov bazena. Medsebojni vpliv je izrazit še v pliensbachiju, kjer se postopna potopitev Julijske karbonatne platforme še odrazi v spremembi sestave presedimentiranih apnencev v Slovenskem bazenu. V zaporeju namreč sprva prevladujejo oodni presedimentirani apnenci, ki navzgor preidejo v krinoidne presedimentirane apnence. Po pliensbachijskem tektonskem dogotku pa postanejo razvoji Slovenskega bazena neodvisni od razvoja Julijske karbonatne platforme. V študiji za doktorsko disertacijo sem na tem območju odkril tudi zvezno zaporedje kamnin na meji trias/jura, ki predstavlja edino dokazano tovrstno zaporedje na območju Slovenije. Ta meja je bila dodatno sedimentološko, paleontološko in geokemično raziskana v sklopu podoktorskega projekta.
Glavne ugotovitve podoktorskega projekta so:
A) mejo trias/jura in pliensbachij označujeta zelo intenzivna tektonska dejavnost in vpliv okoljskih faktorjev (biokalcifikacijska kriza in eutrofikacija),
B) to sovpadanje dogotkov na meji trias/jura ne privede do prekinitve plitvovodne sedimentacije na Julijski karbonatni platformi,
C) nasprotno, sovpadanje dogotkov v pliensbachiju privede do potopitve karbonatne platforme, ki od pliensbachija naprej ne vpliva več na razvoj Slovenskega bazena
D) za potopitev visoko produktivnih karbonatnih platform je potreben tako vpliv okolja kot tudi zelo intenzivna tektonska aktivnost, ki pa se mora odraziti v pospešenem pogrezanju karbonatne platforme.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskav, ki vsebujejo tudi zelo natančne geološke karte raziskanih območij, se lahko uporabijo pri izdelavi Osnovne geološke karte Slovenije v merilu 1 : 50 000, ki predstavlja temeljni dokument države in vsebuje osnovne podatke o geološki zgradbi ozemlja, razprostranjenosti posameznih kamnin in pomembnejših geostrukturnih elementih na ozemlju države. Geološke karte hkrati predstavljajo osnovo za hidrogeološke raziskave kot so ugotavljanje pretakanja podzemnih vod, določanje potencialnih vodnih teles in zaščite vodnih virov, Geološke karte predstavljajo tudi osnove za inženirsko – geološke raziskave, kot so sanacije plazov ali podorov, ugotavljanje geohazarda in posledično načrtovanje infrastrukture na obravnavanem območju. V bodočnosti Slovenija namerava velik del proračuna nameniti tudi posodobitvi želežniške infrastrukture. Pridobljeni geološki podatki bodo nepogrešljivi pri morebitni sanaciji železniškega predora med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom. Poleg tega so mnogi podatki zanimivi tudi za razvoj geoturizma, ki se danes zelo hitro razvija. Gre za vejo turizma, ki poskuša razložiti geološke fenomene nekega ozemlja geološko nešolanim turistom. Ta veja turizma je še posebej primerna na raziskanem območju, saj se nahaja v planinskem svetu, ki ga prečkajo številne planinske poti. Z izdelavo informacijskih tabel na teh poteh in vodnika bi tako opozorili na določene geološke značilnosti ozemlja kot so najdišča fosilov, litološke spremembe, rudna nahajališča, velike prelome, hidrogeološke značilnosti in podobno. Omenim naj, da trenutko potekajo dogovarjanja z odgovornimi službami Triglavskega narodnega parka o izdelavi geološke vodnika po Julijskih Alpah. V tem vodniku bo predvidoma vključenih več točk, ki so bile raziskane v sklopu raziskave podoktorskega projekta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
