Projekti / Programi
Vpliv eksperimentalno nadzorovanega ogrevanja in ohlajanja dela debla hrasta (Quercus robur L.) in javorja (Acer pseudoplatanus L.) na
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| B270 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska ekologija |
hrast, javor, nastanek lesa, struktura lesa, kambij, vlakna, temperatura, svetlobna mikroskopija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22609 |
dr. Jožica Gričar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2007 - 2008 |
540 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0404 |
Gozdarski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5051673000 |
12.039 |
Povzetek
Nastanek lesa je pod vplivom zunanjih in notranjih dejavnikov. Širina letnih prirastnih plasti, struktura in lastnosti lesa so odvisne od dinamike in trajanja posameznih faz ksilogeneze. Četudi sta hrast (Quercus robur L.) in javor (Acer pseudoplatanus L.) gospodarsko zelo pomembni drevesni vrsti v Sloveniji, je zelo malo znanega o njunih procesih nastanka lesa ter o vplivu določenih klimatskih dejavnikov na vse te procese. Cilj predlaganega projekta je proučiti odziv aktivnega in dormantnega kambija hrasta in javorja na eksperimentalno povišano (23-25°C) oziroma znižano (9-11°C) temperaturo v dveh rastnih sezonah. V prsni višini dreves bomo odvzemali intaktne vzorce tkiv kambija, notranjega floema in zunanjega ksilema v 21-dnevnih intervalih. S pomočjo preparatov za svetlobno mikroskopijo bomo sledili nastanek ksilemske in floemske branike ter raziskali morebitne sprememebe v širini in anatomski zgradbi branik. Proučili bomo prenos temperature po deblu drevesa ter vpliv temperature v tleh na temperaturo v kambiju. Rezultati raziskav bodo dopolnili razumevanje o sezonski dinamike kambijeve celične delitvene aktivnosti in posameznih faz celične diferenciacije znotraj vegetacijskega obdobja pri omenjenih drevesnih vrstah. Poznavanje mehanizmov, ki nadzorujejo proces ksilogeneze, je pomembno za bazično in aplikativno znanost. Rezultati bodo pomembni za modeliranje v dendroekoloških ter dendroklimatoloških študijah. Biosintezni in biokemični procesi, ki potekajo pri oblikovanju lignoceluloznih vlaken, določajo lastnosti lesa. Podrobno poznavanje celotnega procesa ksilogeneze bo pripomoglo k boljšemu razumevanju zvez med strukturo, lastnostmi in uporabo lesa.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje mehanizmov, ki nadzorujejo proces ksilogeneze, je pomembno za bazično in aplikativno znanost. Rezultati bodo pomembni za modeliranje v dendroekoloških ter dendroklimatoloških študijah. Biosintezni in biokemični procesi, ki potekajo pri oblikovanju lignoceluloznih vlaken, določajo lastnosti lesa. Podrobno poznavanje celotnega procesa ksilogeneze bo pripomoglo k boljšemu razumevanju zvez med strukturo, lastnostmi in uporabo lesa.
Pomen za razvoj Slovenije
- razumevanje učinkov ekstremnih podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme in produkcijo;
- uvajanje novih metod, tehnik in znanja ter izmenjava raziskovalcev s tujimi univerzami in inštituti;
- prenos znanja Slovenski gozdno-lesni tehnološki platformi, Zavodu za gozdove
Slovenije, gozdarskim društvom ter laični javnosti;
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
