Projekti / Programi
Analiza in preveritev učinkovitosti vedenjskih zemljevidov in GIS-a kot orodja urbanističnega oblikovanja za izboljšanje načrtovanja ..
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
GIS, empirično znanje, okoljsko-vedenjske raziskave, urbanistično načrtovanje, aplikacijska vrzel, vedenjski zemljevid
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20692 |
dr. Barbara Goličnik Marušić |
Urbanizem |
Vodja |
2007 - 2008 |
240 |
Organizacije (1)
Povzetek
Predmet obravnave predstavljenega projekta se nanaša na vrzel med raziskovanjem in načrtovanjem odprtih prostorov, in odraža potrebo po pregledu, izboljšanju in prilagoditvi tehnik in metod na področju urbanističnega načrtovanja. Predlagana raziskava gradi na predpostavki, da je za potrebe urbanističnega načrtovanja ključno, da so izsledki raziskav podani na način in v obliki, ki je načrtovalcu blizu. To je v obliki karte ali načrta. Obravnava vedenjski zemljevid kot verodostojen medij znanstvenega raziskovanja in kot obliko zapisa izsledkov raziskav, ki je prijazna do uporabnika (načrtovalca). Z uporabo sodobne informacijske tehnologije, z GIS-i podprti vedenjski zemljevidi predstavljajo učinkovito sporočilno sredstvo s širokim spektrom potrebnih ali želenih informacij. Namen raziskave je vplivati na izboljšanje učinkovitosti planiranja ter uveljavitev integralnega pristopa pri usmerjanju procesov suburbanizacije in reurbanizacije v smislu zagotavljanja trajnostnih lokalnih skupnosti, revitalizacijo obstoječega grajenega okolja in kreiranja privlačnega javnega prostora ter s tem dvigniti kvaliteto bivanjskega okolja in življenja nasploh. Na podrobni načrtovalsko-oblikovalski ravni to pomeni na podlagi zakonitosti fizičnih razsežnosti rab v prostorih podati smernice in izdelati kriterije za preverjanje ustreznosti načrtovanih prostorov za določeno rabo ali več želenih/pričakovanih uporab prostorov.
Pomen za razvoj znanosti
Vedenjski zemljevidi so kot rentgenski posnetki prostorov, ki preko fizičnih razsežnosti in oblik uporab prostorov osvetljijo njihovo anatomijo, ki je v fizičnem ustroju prostora samega pogosto prikrita ali neprepoznavna. Odslikavajo in izražajo sposobnost rabe za zasedbo in/ali zmogljivost prostora zanjo ter tako odražajo potencial prostora za rabo z eno ali več dejavnostmi. Za ugotavljanje stanja in kvalitete bivanja je takšna obravnava prostora še posebej pomembna, saj v merilu 1:1 zajame ne le prostorske temveč tudi ne-prostorske podatke o uporabi (starost, spol, socialni status uporabnika ipd.), in jih prikaže na (prostorski) način, ki je načrtovalcu blizu in domač, v obliki načrta. To omogoča prepoznavanje zakonitosti uporab prostorov, fizičnih razsežnosti in oblik zasedbe prostorov podajanje strukturnih in morfoloških zahtev po oblikah, velikostih in potrebni gostoti različnih vrst odprtih prostorov v mestnem tkivu in za različne uporabnike.
Vedenjski zemljevidi so tudi učinkoviti pripomoček posrednega vključevanja javnosti v načrtovalski proces. Domače in tuje izkušnje kažejo, da se sodobna načrtovalska praksa na vprašanja o uporabnikih in njihovih odnosih do prostora najpogosteje odziva z vključevanjem javnosti. Kljub mnogim prednostim neposrednega vključevanja javnosti (delavnice, intervjuji), so njihove pomanjkljivosti v tem, da ne prinašajo vpogleda v pobude in želje tistih, ki jih je teže vključiti ali motivirati. V tem pogledu vedenjski zemljevidi, kot oblika posrednega vključevanja javnosti (opazovanja, kartiranje vedenj), dopolnilno ali dodatno omogočijo interpretirati odnose med uporabniki in prostori v luči njihovih potreb in navad.
Z integracijo pristopov in rezultatov okoljsko-vedenjskih študij v načrtovalso-oblikovalske procese se odpira priložnost za zmanjšanje vrzeli med teorijo in prakso na področju urbanističnega načrtovanja in za doseganje demokratičnega načrtovanja. Še posebej s podporo GIS-ov vedenjski zemljevidi pomenijo ne le orodje za izgradnjo empiričnega znanja, kriterijev in priporočil za načrtovanje in oblikovanje prostorov temveč tudi medij za stalno spremljanje sprememb, ki so za vrednotenje kvalitete bivanja ključnega pomena. Ker je z vedenjskim zemljevidom mogoče zajeti ocene o starosti, spolu, vrsti dejavnosti itd., in nenazadnje tudi o izgledu uporabnika (na primer brezdomci) in je na podlagi tega mogoče oceniti njegov gmotni položaj, so posredno kot informativna metoda uporabni tudi v resorjih kot so sociala, ekonomski razvoj in celovita regeneracija ter revitalizacija območij in tudi zdravstvo.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati so uporabni kot merila za vrednotenje uspešnosti (obstoječih) prostorov in primernosti (načrtovanih) prostorov. To pomeni, pri snovanju strokovnih podlag, utemeljevanju odločitev o razlogih in potrebah za spremembe, prenovah urbanih in zelenih površin in zelo bistvenega pomena pri ocenjevanju uspešnosti izvedenih projektov. V načrtovalski praksi so neposredno uporabni pri pripravi izvedbenih aktov za urejanje izbranega območja (lokacijski načrt). S teoretičnega vidika in z vidika uporabe informacijske tehnologije so rezultati uporabni za nadaljnjo razvijanje in izpopolnjevanje modela v smislu integracije GIS in GPS, kot tudi avtomatizacije zapisa opazovanj in kalkulacij želenih odnosov med opazovanimi spremenljivkami (dejavnost, velikost območja, št. vključenih v dejavnost, starost vključenih, ipd.).
Z vidika interdisciplinarnosti so tako pristop kot rezultati raziskave pomembeni, saj zagotavljajo informacije o in vpogled v dinamike oblikovanja in razvoja prostorov mestne krajine, ponujajo skladna, z informacijsko tehnologijo podprta stališča in izhodišča za razprave o raziskovanju, oblikovanju in načrtovanju tako odprtih prostorov in kot mesta kot celote, ter pospešujejo bolje razumevanje, planiranje in načrtovanje, in se tako konkretno odzivajo na aktualna vprašanja o kvaliteti bivanja in kakovosti okolja nasploh, tudi naravne in kulturne dediščine. Zaradi preučevanj neprostorskih podatkov uporabe prostora kot so starost, spol, etnična pripadnost ipd., vedenjski zemljevidi še posebej prikažejo socialne in demografske značilnosti uporabnikov ali pa izpostavijo udejstvovanje žensk, otrok in starejših, in s tem odprejo iztočnice o stanju te ali one uporabniške ali interesne skupine v prostoru in osvetljo njihov družbeni položaj.
Za Slovenijo so rezultati najbolj uporabni pri usmerjanju procesov suburbanizacije in reurbanizacije v smislu zagotavljanja trajnostnih lokalnih skupnosti, revitalizacijo obstoječega grajenega okolja in kreiranja privlačnega javnega prostora. Pri tem so kot eden izmed vidikov prostorskega načrtovanja posredno ali neposredno uporabni pri obravnavanju vprašanj o zdravju oz. telesni aktivnosti prebivalstva, družbeno-ekonomskega razvoja in/ali vprašanj ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
