Projekti / Programi
Aktivno državljanstvo: k enakopravnim politikam
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
državljanstvo, aktivno državljanstvo, (ne)enakost, intersekcionalnost, močne in šibke javnosti, civilna družba, družbena kohezija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21687 |
dr. Mojca Pajnik |
Politične vede |
Vodja |
2007 - 2009 |
615 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0366 |
Mirovni inštitut |
Ljubljana |
5498295000 |
3.571 |
Povzetek
Z umeščanjem koncepta državljanstva v tranzicijske družbe srednje in vzhodne Evrope in z analizo novejših teorij participativnega državljanstva bomo oblikovali nov koncept aktivnega državljanstva in preverjali primernost novega pojma za udejanjanje politične enakosti, participacije in družbene kohezivnosti. Novejše teorije državljanstva ugotavljajo, da je za preseganje politik neenakosti potrebno preseči dualizem med »etabliranimi« in »alternativnimi javnostmi«, z večjim vključevanjem alternativnih javnosti civilne družbe v procese oblikovanja politik. Politike namreč nastajajo skozi diskurzivne procese in primeri iz prakse kažejo, da so neenakosti pogosto posledica napačno ali nezadostno definiranih problemov, iz opredeljevanja katerih so bili državljani izključeni. Analizirali bomo izbrane aktualne politike v Sloveniji in politike EU, ki se dotikajo enakopravnega državljanstva in se osredotočili na ovrednotenje mehanizmov vključevanja v državljanstvo oziroma izključevanja iz njega. Pri tem bomo ugotavljali skladnost/neskladnost slovenskih politik z resolucijami in priporočili EU, ki se nanašajo na enakopravnost. Na podlagi koncepta intersekcionalnosti, ki prepoznava prepletenost mehanizmov izključevanja oziroma predvideva možnost reprodukcije takšnih mehanizmov zaradi osebnih okoliščin (spol, starost, narodnost, etnična pripadnost ipd.), bomo ugotavljali, v kakšnih razmerah se neenakosti seštevajo tako, da vzpostavljajo nove kontekste izključevanja, ki preprečujejo dostope do polnopravnega državljanstva. Naše dosedanje raziskovalne izkušnje denimo pokažejo, da če je dostop do trga dela otežen zaradi specifične etnične pripadnosti posameznika oziroma posameznice, potem je (legalni) trg dela lahko še težje dostopen za denimo žensko (migrantko). Primeri iz prakse še pokažejo, da se mehanizmi izključevanja na podlagi osebnih okoliščih reproducirajo tudi na področju dostopa do trga delovne sile, zaposlovanja, stanovanjske politike, socialne in zdravstvene politike. Preverjali bomo hipotezo, da močnejši kot so mehanizmi in prakse izključevanja in bolj kot ti predpostavljajo intersekcionalnost (križanje) neenakosti, šibkejši so politični in socialni konsenz, družbena kohezija in politična legitimnost in bolj je družba razcepljena. V tej luči bomo ugotavljali, da je mehanizme in prakse izključevanja iz polnopravnega državljanstva mogoče zadovoljivo spreminjati zgolj z aktivnim državljanskim pristopom, ki predpostavlja nove oblike državljanske participacije in odgovornosti. S teoretskim premislekom in aplikativnim preverjanjem možnosti za udejanjanje aktivnega državljanstva je eden od ciljev projekta oblikovanje smernic za uresničevanje kohezivnih in razvojnih potencialov aktivnega državljanstva v praksi.
Pomen za razvoj znanosti
V projektu smo se ukvarjali z umeščanjem koncepta državljanstva v prostor srednje in vzhodne Evrope, s čimer smo zapolnili vrzel na tem področju: primanjkujejo namreč aplikacije teorije državljanstva iz anglosaksonske tradicije v prostor srednje in vzhodne Evrope, v kontekst tranzicijskih družb in njihove aktualne vloge v EU. Študije v regiji se primarno posvečajo obravnavi državljanstva kot statusa in ga ne povezujejo z vprašanjem politik izključenosti in neenakopravnosti in njihovih posledic za družbeni razvoj. Z analizo klasičnih teorij državljanstva in na podlagi ustrezne umestitve koncepta v specifičnost omenjenega okolja, se je projekt usmeril v zapolnjevanje te vrzeli. Projekt prinaša tudi možnosti proučevanja državljanstva na novih teoretskih podlagah, usmerjenih k aktivnemu državljanstvu. Gre za poskus teoretizacije in aplikativnega preverjanja inkluzivnosti/ekskluzivnosti politik s specifičnega področja urejanja družbenega življenja (primer migracij) z ozirom na stopnjo komunikacije med različnimi akterji in posledično za uvajanje in konceptualiziranje fenomena aktivnega državljanstva. Z uvajanjem in proučevanjem koncepta intersekcionalnosti, pojavljanja križanja in seštevanja diskriminatornih političnih praks, ki multiplicirajo kontekste neenakosti, projekt prinaša tudi poskuse nove teoretizacije politik neenakosti, da bi ponudil inkluziven in participativen koncept aktivnega državljanstva. V projektu smo tematizirali posvetovalen (dialoški) proces med teorijo in prakso. Na podlagi teoretizacije aktivnega državljanstva in poskusa situiranja tega koncepta v specifični zgodovinski in kulturni kontekst je projekt hkrati preverjal aplikativno primernost tega koncepta za zagotavljanje družbene kohezivnosti in razvoja. Hkrati smo uvajali nove dimenzije združevanja metodoloških pristopov k proučevanju državljanstva. Preizkušanja modela aktivnega državljanstva smo se lotili s kombinacijo različnih metod, analize okvirjanja, analize glasu in analize biografskih narativnih intervjujev za preverjanje izkušenj in mnenj s področja aktivnega državljanstva. Z analizo konketnih dokumentov, strategij, političnih razprav in zakonov, s hkratnim preverjanjem mnenj in stališč v dokumentih civilnodružbenih akterjev in na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi intervjuji smo preverili empirični pomen koncepta aktivnega državljanstva in predlagali smernice za njegovo uporabo v javnih politikah.
Pomen za razvoj Slovenije
Na podlagi proučevanja družbene neenakosti je projekt oblikoval smernice za odpravljanje neenakosti in za zagotavljanje polnopravnega državljanstva z namenom prispevati k povečevanju socialne in širše družbene kohezivnosti v Sloveniji. Z ugotavljanjem vzrokov in posledic, ki jih imajo elementi izključevanja in neenakosti, prisotni v javnih politikah, specifično na področjih, ki zadevajo migracije in trgovanje z ljudmi, smo predlagali mehanizme za odpravljanje neenakosti, ki bodo v praksi povečali razvojne možnosti Slovenije v smeri večje integrativnosti in kohezivnosti družbe. Na podlagi izsledkov proučevanja vzrokov in načinov pojavljanja mehanizmov izključevanja v javnih politikah, denimo izključevanja določenih državljanov in državljank iz trga dela, zaposlovalne politike, tudi socialnega in zdravstvenega varstva, smo predlagali nove razvojne smernice, ki črpajo iz ideje aktivnega državljanstva. Nadalje smo oblikovali priporočila za udejanjanje polnopravnega državljanstva – s politikami odpravljanja neenakega dostopa do trga dela in javnih služb. Projekt se je usmerjal v iskanje predlogov za odpravljanje socialnih tenzij za jačanje polnopravnega državljanstva in kohezivnosti Slovenije kot multikulturne družbe spoštovanja različnosti in zagotavljanja enakopravnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
