Projekti / Programi
Človekove pravice, varnost in izzivi sodobne kriminalitete
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| S112 |
Družboslovje |
Človekove pravice |
| S149 |
Družboslovje |
Kazensko pravo, kazenski postopek |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
človekove pravice, kriminaliteta, kriminalizacija, varnost, kazensko pravo, kriminologija, kriminalitetna politika
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22435 |
dr. Nina Peršak |
Pravo |
Vodja |
2007 - 2008 |
297 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava bo izhodiščno predstavila koncept človekovih pravic, njegov naravnopravni značaj, večdimenzionalnost in vlogo v modernem kazenskem pravu. Izpostavila bo tudi kritike koncepta človekovih pravic, ki so zadnje desetletje posebno odmevne in prihajajo z vseh smeri. V luči teh kritik in po soočenju z nekaterimi primerljivimi koncepti in idejami (npr. z idejo pravne države, demokracije, pravičnosti, dobrega) bomo ovrednotili veljavnost, relevantnost in uporabnost (koncepta) človekovih pravic v 21. stoletju. Raziskava se bo nato lotila nekaterih sodobnih vrst kriminalitete in preučila njihov poseg v človekove pravice. Analizirala bo oblike sodobnega družbenega odzivanja na kriminaliteto in se podrobneje ustavila pri tistih, ki predstavljajo grožnjo človekovim pravicam. V ta namen bodo med drugim podrobneje osvetljeni trendi raztezanja določenih kazenskopravnih institutov, represivne kriminalne prevencije in ekspanzivne uporabe kazenskega prava za določena človekova družbeno nazaželena ravnanja, ki poprej niso padla v domet državne kazenskopravne intervencije. Ustavili se bomo tudi pri pojmu varnosti, za katerega se zdi, da igra posebno vlogo v današnjem času in zgoraj omenjenih trendih. Opredelili bomo njeno večdimenzionalnost, njeno vlogo in posledice na odzive na sodobno kriminaliteto ter poskušali osvetliti načine za preseganje nekaterih navideznih napetosti med človekovimi pravicami (svobodo) in varnostjo.
Pomen za razvoj znanosti
Omenjena tematika v Sloveniji do sedaj še ni bila celovito pravno in kriminološko obdelana, zato rezultati opravljene raziskave nedvomno prispevajo k slovenski znanosti prek sodobnejše osvetlitve problematike človekovih pravic, varnosti in napetosti med človekovimi pravicami in sodobno kriminaliteto oz. kriminalitetno politiko in sodobnimi načini »zagotavljanja varnosti« Gre za temo, ki se dotika slehernika, saj se nam v imenu varnosti pogosto omejujejo pravice, ki smo jih dolga leta jemali za samoumevne. Problematika varnosti, ki je celo v strokovnem tisku pogosto prikazana zelo črno-belo, je v raziskavi presežena tudi z interdisciplinarno obravnavo pravno, kriminološko in socialno-psihološko kompleksnih vidikov varnosti. Zaradi zgolj parcialne in razdrobljene raziskanosti konkretnega področja predlaganega projekta (kar gre pripisati tudi relativno novim in zato še ne dovolj ali sploh raziskanim, pojavom in trendom v sodobni npr. kriminalitetni politiki), je bila, je in bo sistematična znanstvena obdelava predlagane teme vedno nujna in potrebna – tako danes kot v prihodnosti.
Prek predstavitev prispevkov na vabljenih predavanjih in mednarodnih znanstvenih konferencah so bili izsledki slovenske pravne in kriminološke znanosti (kot tudi slovenska pravna ureditev) predstavljeni tuji javnosti, medtem ko je bila na domačih konferencah slovenska znanstvena in širša javnost seznanjena z mednarodnimi trendi in tujimi pravnimi (dobrimi in slabimi) rešitvami. K razvoju znanosti in osveščanju bodo trajneje prispevali tudi objavljeni znanstveni članki, monografije in druga dela, ki so izrasla iz raziskave.
Izsledki raziskave so bili in bodo uporabljeni v znanstvenem, raziskovalnem in pedagoškem procesu, prav tako pa lahko služijo kot vodilo zakonodajalcu, ministru ali sodniku pri sprejemanju zakonodaje, vodenju, upravljanju države ali odločanju v drugih konkretnih primerih, kjer so posredi človekove pravice.
Pomen za razvoj Slovenije
V kontekstu kriminalitete (zlasti organizirane) se družbe pogosto zatečejo k bolj intenzivnem, represivnem pregonu oz. k stališču, da je treba biti »tough on crime«, in se v tem zanosu prepogosto osredotočijo samo na učinkovitost in hitrost pregona, pozabljajoč na človekove pravice in državljanske svoboščine tako tistih, ki se znajdejo med osumljenci kot drugih, katerih varnost je paternalistično postavljena na piedestal, ne da bi se mogli izreči proti omejitvam svojih pravic v imenu domnevne večje lastne varnosti. Slovenija ni niti geografsko niti (kriminalitetno)politično odrezana od izzivov, ki jih predstavljajo sodobna kriminaliteta in sodobni državni odzivi nanjo. Prek Slovenije na primer poteka t.i. balkanska pot, ki se izkorišča tako za tihotapljenje prepovedanega blaga kot za trgovanje z ljudmi, z vstopom v EU in Schengenom je potovanje znotraj Evrope še lažje, prav tako pa ne gre zanemariti čedalje močnejšega vpliva ekonomske recesije, ki, kot je znano, stimulira razne negativne družbene pojave – od ksenofobije, nacionalizma do sovraštva vseh »drugačnih«, vključno z migranti, storilci kaznivih dejanj in (zgolj) osumljenci – in tako posledično predstavlja še dodatno grožnjo spoštovanju človekovih pravic. V tej situaciji in kontekstu je tako raziskava, ki prispeva k osvetlitvi problematike povezane s človekovimi pravicami, varnostno kulturo in njenimi pastmi ter po svoji formi omogoča uporabo znanstvenih izsledkov tudi kot vodilo zakonodajalcu, ministru ali sodniku pri odločanju v primerih, ki zadevajo omejitev določenih človekovih pravic, izrednega pomena tudi za razvoj Slovenije, njene pravne države in demokracije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
