Projekti / Programi
Dejavniki razvoja kohezivnosti razvoja in sodelovanja v soseskah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
soseska, razvoj, kohezija, sodelovanje, skupnost
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23425 |
dr. Maša Filipovič Hrast |
Sociologija |
Vodja |
2007 - 2008 |
379 |
Organizacije (1)
Povzetek
Danes obstaja v tujini veliko raziskav, ki se ukvarjajo s pomenom soseske, lokalne skupnosti in sosedskih vezi. Pri tem pa raziskovalci pogosto dejavnike, ki vplivajo na stanje v soseski in povezanost v njej ne opazujejo celovito, kar bi omogočalo celostno primerjavo dejavnikov in s tem ugotavljanje pomembnih potencialov za delovanje soseske. Tega bi se lotili v tem raziskovalnem projektu. Ugotavljali bi, kateri so pomembni dejavniki, ki vplivajo na to, kako se ljudje povezujejo v soseski, kakšen odnos imajo do drugih ljudi v soseski, kako dojemajo svojo sosesko in koliko so pripravljeni investirati vanjo (tako časovnih, kot finančnih in drugih virov). S tem bi pridobili novo znanje o pomenu soseske danes, ter faktorjih, ki so pomembni da ljudje lahko živijo kakovostno življenje ter hkrati ustvarjajo tudi socialni kapital soseske prek svoje angažiranosti v njej. Pri tem bomo uporabili inovativen empirični pristop, saj bomo združili terensko opazovanje soseske, kvantitativno metodo (vprašalnik) in kvalitativno metodo (poglobljeni intervjuji).V raziskovalne projektu bi se ukvarjali s celostno analizo dveh urbanih sosesk, in sicer večjo povojno mestno sosesko, za katero je značilna običajno tudi arhitektura visokega in gostega blokovskega tipa, ter primestno sosesko, za katero je značilna prevlada samostojnih enodružinskih hiš. Uporaba dveh različnih tipov sosesk bo omogočila ugotavljanje dejavnikov povezovanja, ki so vezani na specifično tipologijo zazidave soseske in s tem samo kakovost soseske in stanovanja ljudi. Slednji ima namreč močan vpliv na vzorce druženja in povezovanja v soseskah.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je analiziral dejavnike povezanosti in sodelovanja ljudi na primeru dveh ljubljanskih sosesk. Pri tem je raziskovalni projekt prinesel pomembne znanstvene novosti, in sicer identifikacijo in klasifikacijo dejavnikov kohezivnosti sosesk, klasifikacija dejavnikov glede na dva različna urbana tipa sosesk, ter inovativno kombinacijo kvalitativne in kvantitativne metodologije kot del raziskovalnega pristopa.
Pri pripravi merskega inštrumenta - vprašalnika, sem izhajala iz različnih teorij, in tako združevala in nadgradila obstoječe koncepte. Slednji pojmujejo povezanost me ljudmi kot socialni kapital, kot 'občutek skupnosti', skupnostna učinkovitost in socialna omrežja. V analizi sem vprašanja preverila in ugotovila, da lahko povezanost v lokalno skupnost razdelimo na tri faktorje, in sicer socialni nadzor, socialna omrežja in navezanost na sosesko. To kaže na večdimenzionalnost koncepta, hkrati pa potrjuje možnost opazovanja teh dejavnikov hkrati. Za zbiranje podatkov na terenu so bile uporabljene inovativne raziskovalne metode - namreč kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod, kjer je slo za t.i. triangulacijo metod.
Nadalje je izbira dveh izrazito različnih sosesk omogočala opazovanje navezanosti na sosesko v okviru različnega konteksta in preverjanje koliko gre pri tem konceptu za kontekstualno odvisen pojav. Ugotovili smo, da je navezanost izrazito odvisna od konteksta in da se mora slednji upoštevati pri interpretaciji rezultatov, kar lahko vpliva na nadaljnje študije lokalne povezanosti. Faktorji, ki vplivajo na višjo povezanost v soseski se namreč med sosekama izrazito razlikujejo.
Poleg tega sem odprla še dodatno novo polje pri opazovanju dejavnikov povezanosti. V analizo sem namreč vključila tudi dejavnike, ki so bili pri nas in tudi v tujini v podobnih raziskavah manj poudarjeni, in sicer vrednote ljudi. Pri tem se je razlikovalo po teoriji Ingleharta med tradicionalnimi, materialističnimi in postmaterialitsičnimi vrednotami. Izkazalo se je, da vrednote posameznikov pojasnijo izrazito velik del variance in izboljšajo uporabljene regresijske modele. So torej pomemben pojasnjevalni dejavnik povezanosti ljudi. Preverjen in dokazan je bil tudi vpliv povezanosti v soseski na pripravljenost za sodelovanje in aktivno delovanje za izboljšanje življenja v soseski. Kvalitativni del raziskave je podal dodatne odgovore predvsem na to, kaj bi povečalo sodelovanje in povezanost med ljudmi v soseski. Izkazalo se je, da obstaja potreba po t.i. 'spiritus agens ' (in vivo kodiranje), tj. nekoga, ki bi spodbujal ljudi k skupnim projektom.
V času projekta sem objavila več izvirnih znanstvenih člankov (v letih 2007 in 2008 je izšlo samostojno ali v soavtorastvu 9 izvirnih znanstvenih člankov, 2 pregledna znanstvena članka) in deli monografij (2 prispevka v znanstveni monografiji), ter tudi znanstvena monografija. Aktivno sem tudi sodelovala tako na mednarodnih kot domačih konferencah.
Pomen za razvoj Slovenije
Problematika projekta je izrednega pomena, saj zadeva ključne izzive za nadaljnji družbeni razvoj in kakovost življenja. Vprašanje kohezije in solidarnosti je namreč eno ključnih vprašanj, ki se obravnavajo tako v okviru Evropske Unije, kot tudi ključna tema za prihodnost Slovenije. V tem smislu se predlagani projekt nanaša na drugi strateški cilj razvoja Slovenije; izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti, vključenosti in zaupanja (Strategija razvoja Slovenije 2005: 18). Nanaša se namreč na vprašanja dejavnikov povezovanja med ljudmi in načinov spodbujanja kohezivnosti in sodelovanja.
Rezultati raziskave so podali nekatere odgovore na vprašanja, ki ostajajo sive pege ne le pri raziskovanju slovenske družbe, ampak tudi pri oblikovanju bolj informiranih politik za zagotavljanje socialne kohezivnosti ter lokalne participacije in trajnostnega razvoja slovenske družbe v celoti. Preverjen in dokazan je bil vpliv povezanosti v soseski na pripravljenost za sodelovanje in aktivno delovanje za izboljšanje življenja v soseski. Kvalitativni del raziskave je podal dodatne odgovore na to, kaj bi povečalo sodelovanje in povezanost med ljudmi v soseski. Izkazalo se je, da obstaja potreba po t.i. 'spiritus agens ' (in vivo kodiranje), tj. nekoga, ki bi spodbujal ljudi k skupnim projektom. Gre za koncept, ki je v tujini (npr. VB) razširjen s t.i. skupnostnimi delavci ('community worker'), ki živijo v skupnostih in pomagajo pri organizaciji različnih projektov v lokalni skupnosti, spodbujajo sodelovanje med ljudmi, ipd. V namen širše popularizacije teme sem v času projekta aktivno sodleovala tudi v nekaterih okroglih mizah in posvetih (v okviru Inštituta za politiko prostora, Festivala za 3. življenjsko obdobje, društva Šent) ter z oddajo na radiu in televiziji.
Analiza dejavnikov razvojne uspešnosti sosesk, spodbujanja sodelovanja in kohezivnosti v soseski je v današnji urbanizirani družbi pomemben cilj, saj omogoča usmerjanje kakovosti življenja ljudi, katerih del je kakovostno bivanje v soseski, ter omogočanje sodelovanja in družbene vključenosti na tem nivoju. Rezultati bodo tako potencialno uporabni za oblikovalce politik in zainteresirano javnost na področju urbanega načrtovanja, regionalnega in lokalnega razvoja, vodenja občin, načrtovanja politik regeneracije, ipd., saj osvetlijo dinamiko procesov delovanja na lokalnem nivoju in možnosti za njihovo vodenje in vplivanje. Rezultati so uporabni tudi pri spremljanju ravni 'socialne vključenosti' in 'socialne kohezije', ter se potencialno povezuje tudi z vprašanjem 'trajnostnega razvoja mest', ki so pomembne teme na nacionalni ravni (sovpadajo namreč z cilji Nacionalnih akcijskih planov za socialno vključenost in tudi Strategijo razvoja Slovenije).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
