Projekti / Programi
Evolucija avtorskih vlog: Slovenski literarni avtor v evropskem primerjalnem kontekstu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
avtor, teorija avtorstva, zgodovina avtorja, literarni proizvajalec, avtorska funkcija, avtorske pravice, literarna sociologija, zgodovina umetnosti, sociologija umetnosti, družbeni sistemi, umetnostni sistemi, medijski sistem, pravni sistem
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21450 |
dr. Marijan Dović |
Literarne vede |
Vodja |
2007 - 2008 |
602 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava izhaja iz uvodne analize paradoksne situacije, v kateri se je koncept avtorja znašel na začetku 21. stoletja, in se osredotoči na zgodovinske spremembe avtorskih vlog in funkcij, ki so bile povezane z razvojem sočasnih literarnoposredniških vlog in institucij, medijev, pa tudi pravnega sistema. Skuša opozoriti na korelacije med avtorskimi vlogami, mediji in tehnologijami ter sintetično in primerjalno prikazati spremembe in razvoj avtorske vloge v slovenski literaturi in kulturi od njenih začetkov do danes ter oblikovati hipoteze o tem, kaj se utegne z avtorjem dogajati v prihodnje. Pri tem je v središču pozornosti avtor slovenske literature od začetkov slovenske umetne književnosti v obdobju razsvetljenstva do sodobnosti, pri čemer so kot ključne točke razvoja opredeljena obdobja, ko avtorstvo literature privzema vloge preporoda in nacionalne emancipacije, obdobje dokončne uveljavitve modela pisatelja-umetnika (ki je sočasno s profesionalizacijo literature in vzpostavitvijo avtonomnega literarnega sistema), ter točka preloma v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja, ko se značilni model pisatelja-disidenta postopoma razpušča. Ta razvoj je sproti vedno znova postavljen v kontekst podobnih dogajanj drugod po Evropi – tako v »velikih« (npr. nemški) kot v manjših literaturah (npr. hrvaški ali češki).
Pomen za razvoj znanosti
Sodobne koncepcije avtorstva v slovensko humanistiko prodirajo razmeroma počasi, zato je prvi pomemben cilj, ki ga je zasledovala izvedena raziskava "Evolucija avtorskih vlog: Slovenski literarni avtor v evropskem primerjalnem kontekstu", sintetičen pregled problematike avtorja, avtorstva in avtorske funkcije v literaturi in drugih diskurzih, kakršen se je razvil v evropski in ameriški literarni vedi. Ta problematika – teoretsko je je skušal artikulirati tudi mednarodni komparativistični kolokvij "Avtor: Kdo ali kaj piše literaturo?" (Lipica 2008) – daje osnovni okvir razpravljanju v monografiji "Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu" (Ljubljana 2007), ki je nedvomno najvidnejši in trajen dosežek projekta. Drugi temeljni okvir, v katerem se giblje ta inovativna raziskava slovenskega literarnega sistema in avtorja (kot literarnega proizvajalca) v njem, pa so sodobne empirične in sistemske obravnave literature. Raziskava izhaja iz uvodne analize paradoksne situacije, v kateri se je koncept avtorja znašel na začetku 21. stoletja, in se osredotoči na zgodovinske spremembe avtorskih vlog in funkcij, ki so bile povezane z razvojem sočasnih literarnoposredniških vlog in institucij, medijev, pa tudi pravnega sistema. Skuša opozoriti na korelacije med avtorskimi vlogami, mediji in tehnologijami ter sintetično in primerjalno prikazati spremembe in razvoj avtorske vloge v slovenski literaturi in kulturi od njenih začetkov do danes ter oblikovati hipoteze o tem, kaj se utegne z avtorjem dogajati v prihodnje. Pri tem je v središču pozornosti avtor slovenske literature od začetkov slovenske umetne književnosti v obdobju razsvetljenstva vse do sodobnosti, pri čemer so kot ključne točke razvoja opredeljena obdobja, ko avtorstvo literature privzema vloge preporoda in nacionalne emancipacije, obdobje dokončne uveljavitve modela pisatelja-umetnika (ki je sočasno s profesionalizacijo literature in vzpostavitvijo avtonomnega literarnega sistema), ter točka preloma v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja, ko se značilni model pisatelja-disidenta postopoma razpušča. Ta razvoj je sproti vedno znova postavljen v kontekst podobnih dogajanj drugod po Evropi – tako v »velikih« (npr. nemški) kot v manjših literaturah (npr. hrvaški ali češki).
Podoktorski projekt "Evolucija avtorskih vlog: Slovenski literarni avtor v evropskem primerjalnem kontekstu" je kot celota izpeljan tako, da skuša preseči raven »antologijske« sinteze, saj abstraktne teoretične koncepte sproti preverja na konkretnem gradivu iz slovenske literarne zgodovine ter tako ustvarjalno združuje sintezo in aplikacijo. S posegi na konkretna družbena območja, predvsem problematiko cenzure (mednarodni simpozij z ugledno predavateljsko zasedbo ter dvojezična tematska številka Primerjalne književnosti "Literatura in cenzura / Literature and Censorship", Ljubljana 2008) in aktualnih pisateljskih modelov, pa je pokazal tudi na možnosti uporabe izsledkov v drugih kontekstih (avtorskopravna regulacija, subvencijske politike).
Pomen za razvoj Slovenije
Problematika avtorstva se globinsko in načelno dotika ravno ontoloških vprašanj kulturne dediščine slovenske (in evropskih) kultur nasploh in kot taka načeloma sodi v tip temeljnih raziskav. Pa vendar so nekateri rezultati projekta "Evolucija avtorskih vlog: Slovenski literarni avtor v evropskem primerjalnem kontekstu" v veliki meri uporabni tudi zunaj stroke, predvsem v zvezi s tistim njenim segmentom, ki analizira sodobno situacijo v slovenskem prostoru. Možnosti za uporabo se ponujajo predvsem na dveh področjih. Prvo takšno področje je (zakonska) regulacija avtorskih pravic, opredelitev avtorskega dela, razmejevanje literarnih in neliterarnih žanrov in problematika cenzure v zvezi z defamacijskimi tožbami, ki se v post-totalitarnih družbah kažejo kot eden izrazitejših problemov t.i. mehke cenzure. Na tem področju so kot dosežek pomembni predvsem monografija "Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu" (Ljubljana 2007), ki avtorja in avtorske pravice obravanava v zgodovinskem in primerjalnem kontekstu, in odmevna mednarodna komparativistična simpozija "Avtor: Kdo ali kaj piše literaturo?" (Lipica 2008) in "Literatura in cenzura: Kdo se boji resnice literature?" (Lipica 2007). Še posebej cenzura se je že izkazala kot vroča tema, in pomembno je, da argumentov v tej diskusiji ne prispeva le pravna stroka, temveč tudi literarna veda. Drugo pomembnejše področje, kjer so uporabni izsledki raziskave (predvsem v monografiji "Slovenski pisatelj" ter članku o pisateljskih modelih), pa je politika državnega subvencioniranja kulturnega oziroma ožje literarnega področja. Raziskava ponuja nekatere sugestije za prenovo politike podpiranja knjižne verige.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
