Projekti / Programi
Ustvarjanje podobe sosedstva: Avstrija, Slovenija in diskurzi o jugovzhodni Evropi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H360 |
Humanistične vede |
Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika |
Avstrija, Slovenija, diskurzivna konstrukcija soseda, jugovzhodna Evropa, srednja Evropa
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
27738 |
dr. Tanja Petrović |
Antropologija |
Vodja |
2007 - 2008 |
550 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava se osredotoča na razvoj avstrijskih predstav o jugovzhodni Evropi, predvsem o nacijah jugovzhodne Evrope, konstruiranih v javnosti v obdobju od konca Druge svetovne vojne do današnjih dni, skozi analizo javnih diskurzov v tiskanih medijih (dnevni časopisi, tedniki, mesečne revije itn.) in v znanstvenem diskurzu. Glavno mesto v raziskavi bi imeli načini, na katerih je jugovzhodna Evropa predstavljena kot celota in aspekti, v katerih so narejene razlike med določenimi nacijami, še posebno v pomembnih prelomnih trenutkih in obdobjih, kot so obdobje Hladne vojne, prihod velikega števila začasnih delavcev iz tega območja v Avstrijo, konec socializma v balkanskih državah, razpad Jugoslavije in vojne ki so mu sledile, priključitev Slovenije Evropski uniji in pričakovana širitev Evropske unije na Bolgarijo in Romunijo, kot tudi pogajanja o širitvi Evropske unije na druge države Jugovzhodne Evrope.
Kar zadeva avstrijsko družbo in njena javno oblikovana stališča o jugovzhodni Evropi, bi lahko pričakovali drugačno stališče v primerjavi z ostalimi državami zahodne Evrope in razpolaganje z neko vrsto notranjega znanja o območju jugovzgodne Evrope. Razlogi za to so: dejstvo, da je Avstrija najbližji zahodni sosed temu območju, imperjialistična dediščina Avstro-Ogrske, dolgotrajna imigracija iz držav jugovzhodne Evrope v Avstrijo ipd.
Poseben poudarek v raziskavi bo na avstrijskih predstavah o Sloveniji, ki so ustvarjene v teh javnih diskurzih. Poleg neposredne bližine, obstajajo tudi dodatni razlogi za natančnejšo analizo: skupna zgodovinska dediščina Habsburškega cesarstva, uspešna tranzicija in integracija Slovenije v Evropsko unijo, kot tudi vmesen položaj Slovenije med srednjo in jugovzhodno Evropo.
Cilj raziskave je raziskati diskurzivne mehanizme esencijalizacije in diferencijacije, ustvarjanja stereotipov kot tudi dinamiko transformacij narativnih obrazcev, ki so sledili pomembnim političnim in družbenim spremembam na območju jugovzhodne Evrope.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je interdisciplinaren in uporablja teoretske koncepte in metodološke pristope jezikoslovja, zgodovinopisja, antropologije in medijskih študijev. Projekt predstavlja prispevek na dveh pomembnih področjih akademskega delovanja v humanistiki – na področju balkanskih študijev, ki se intenzivno razvija skozi kritiko obstoječih diskurzov od devetdesetih let prejšnjega stoletja, ter na področju evropskih študijev, za katerega je v zadnjih desetletjih značilna akumulacija akademskih razprav, ki skušajo odgovoriti na vprašanja o zgodovini, naravi in uporabi ideje Evrope in evropske identitete.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi analize sodobnih diskurzov, ki nastajajo v kontekstu pridruževanja držav Zahodnega Balkana Evropski Uniji je projekt posebej aktualen in relevanten tako za raziskovalce na področju humanistike kot za širšo javnost v Sloveniji, zlasti pa za delavce na področju politike, kulture in mednarodnih odnosov.
Ker postavi pod drobnogled in kritično osvetli sodobne politične in medijske diskurze v Sloveniji, projekt lahko prispeva izboljšanju medijske in politične kulture na Slovenskem in zavedanju o nujnosti refleksije nad obstoječimi praksami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
