Projekti / Programi
Študija spornih prostorskih praks in pomenov ter socialnih razmerij znotraj varovanega območja na Bovškem
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
antropologija prostora, kulturna krajina, teritorialnost, družbene meje, varovana območja, vikendaštvo, Triglavski narodni park, Alpe, Bovško
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
24766 |
dr. Matej Vranješ |
Antropologija |
Vodja |
2007 - 2008 |
53 |
Organizacije (1)
Povzetek
Namen projekta je z etnografskimi terenskimi metodami proučiti nekatere sporne prostorske prakse, pomene in vrednote ter z njimi povezana socialna razmerja na Bovškem. Raziskava bo posebej usmerjena v alpsko dolino Trento oziroma v območja znotraj Triglavskega narodnega parka (TNP). V središču pozornosti bo zlasti vprašanje ohranjanja in spreminjanja kulturne krajine ter s tem povezanih prostorskih praks. Poudarek bo na razmerju med nekaterimi tradicionalnimi preživetvenimi rabami prostora ter recentnejšimi praksami, ki jih v dolino prinašajo različni uporabniki in/ali upravljalci s prostorom. Izpostavljeni bodo vloga, prakse in reprezentacije treh ključnih skupin socialnih akterjev: »domačinov«, sezonskih rezidentov (»vikendašev«) in Triglavskega narodnega parka. Osrednji namen raziskave je opozoriti na potencialne konflikte interesov glede uporabe lokalnega materialnega okolja in obenem raziskati socialne meje, razmerja in odnose med omenjenimi skupinami. Raziskava bo postavljena v kontekst aktualnih javnih razprav glede novega zakona o TNP v Sloveniji. S pomočjo informacijske tehnologije bo evidentirano tudi dejansko stanje in spreminjanje kulturne krajine ter različnih rab prostora na reprezentativnih območjih. Pričakovati je, da bo raziskava podala uporaben antropološki pogled na problematiko razmerja med prostorskim, družbenim in ekonomskim razvojem ter ohranjanjem naravne in kulturne dediščine v demografsko ogroženih lokalitetah znotraj varovanega območja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je bil vsebinsko in metodološko prvenstveno umeščen v področje antropologije prostora, zlasti v teoretskem smislu pa je posegal tudi preko antropoloških meja, na polje družbene oz. kulturne geografije. Rezultati projekta prinašajo nova in sodobna znanstvena spoznanja tako v teoretskem kot empiričnem smislu. Prostorske teme so v antropologiji in humanistiki nasploh zadnji dve desetletji v mednarodnem znanstvenem okolju eno izmed najbolj aktualnih in dinamičnih raziskovanih področij. Na področju antropologije tem temam v Sloveniji do danes ni bilo posvečeno ustrezne pozornosti. Na drugi strani je na področju družbene geografije več kot očiten izostanek širokega polja kulturne geografije oz. sodobne kritične kvalitativno usmerjene geografije, ki je v mednarodnem okolju najbolj propulzivna družbenogeografska usmeritev. Rezultati projekta zato razširjajo področje znanja s sodobnimi temami, pristopi in koncepti v obeh omenjenih vedah. Projekt prinaša kritičen pregled generalnih pristopov k proučevanju družbeno-prostorskih pojavov v socialni antropologiji ter kulturni geografiji. Pri tem se je izkazalo, da v sodobni humanistiki temeljni družbeno-prostorski koncepti niso ustrezno opredeljeni ter se pogosto enostavno zamenjujejo. V teoretskem smislu je zato projekt, s konkretnim predlogi, prispeval k natančnejši opredelitvi in bolj kompatibilni rabi nekaterih izbranih konceptov, ki so v sodobni humanistiki v široki uporabi: teritorialnost, kulturna (po)krajina, lokalnost in izkustvo kraja. Povsem izvirna je v projektu zlasti opredelitev slednjih dveh, saj so bili pri tem uporabljeni epistemološki nastavki iz konstruktivističnega in instrumentalističnega (antropološkega) razumevanja družbenih razmejevanj. V tem smislu rezultati prinašajo uporabna interpretativna orodja za kritično razumevanje procesov konstrukcije in uporabe identitetnih asociacij med skupnostmi, »kulturami« in kraji - takšne rabe pa so v obdobju diskrepance med deklarativno »multikulturnostjo« ter realnimi družbenimi diskurzi in praksami, ki »kulture« ne le družbeno, ampak tudi prostorsko zamejujejo, danes bolj aktualne kot kdaj koli prej. Pomembna vrednost rezultatov projekta je tudi v tem, da omenjene koncepte aplicira pri interpretaciji konkretnega etnografskega gradiva.
V etnografskem smislu projekt prinaša nova spoznanja k antropološkemu, etnološkemu in družbenogeografskemu vedenju o aktualnih temah, povezanih z recentnim prostorskim in družbenim razvojem demografsko ogroženih alpskih pokrajin. S poglobljeno etnografsko študijo in interpretacijo obsežnega terenskega gradiva projekt prinaša nove poglede in konkretna spoznanja o varovanih območjih v Sloveniji. Glede na poplavo novih varovanih območji in aktualnost naravovarstvenih tem je namreč v slovenskem humanističnem okolju moč prepoznati precejšen manko raziskovalnega zanimanja. Varovana območja ponujajo izjemno paleto ne le znanstveno zanimivih, temveč tudi socialno relevantnih in torej potencialno aplikativnih tem. Tako so bili v tem projektu obravnavane nekatere konkretne in zelo aktualne teme glede upravljanja s prostorom, spornih prostorskih praks in s tem povezanih potencialno konfliktnih socialnih razmerij, ki so stalnica varovanih območij. Ugotovitve iz predlagane raziskave zato v slovenskem antropološkem in humanističnem prostoru predstavljajo uporabno podlago za raziskovanje podobnih tem v drugih varovanih območjih znotraj Slovenije. Obenem bi lahko bile dobra osnova za primerjalno analizo sorodnih demografsko ogroženih območij, v katera še zlasti po vstopu Slovenije v EU vstopajo novi akterji, s specifičnimi interesi ter socio-kulturnimi in ekonomski ozadji.
Pomen za razvoj Slovenije
S poglobljeno študijo nekaterih konkretnih lokalnih razvojnih problemov (kot jih vidijo prebivalci in drugi uporabniki prostora v dolini Trente) projekt prinaša spoznanja, ki bi morala biti uporabna pri načrtovanju trajnostnega regionalnega razvoja proučevanega območja kot tudi drugih podobnih perifernih alpskih območij v Sloveniji. Rezultati projekta namreč »od spodaj« osvetljujejo nekatera konkretna razvojna vprašanja, ki so dokaj »tipična« za današnji čas, ko podeželje spreminja svoje dejanske in možne prostorske funkcije. Na konkretnih primerih so predstavljeni možni konflikti interesov, do katerih v tem kontekstu neizogibno prihaja. Načrtovanje in spodbujanje okoljsko vzdržnega razvoja podeželja pa ne more biti učinkovito, v kolikor ne upošteva potencialnih konfliktov, ki izvirajo iz razlik v pogledih, vrednotah, motivacijah in vedénju domačinov in drugih akterjev, ki vplivajo na družbeno-prostorski razvoj. Raziskovalni rezultati na konkretnem primeru doline Trente npr. osvetljujejo razloge, zakaj »deklarativno« spodbujanje kmetijstva, še zlasti v varovanih območjih in okoljsko neoporečnih, hkrati pa izrazito perifernih pokrajinah, pogosto nima pričakovanega uspeha. Rezultati jasno kažejo, kako je (ekološko) kmetijstvo kot relevantna preživetvena dejavnost v Trenti prisotno samo v dveh družinah, pri vseh ostalih pa se kot dopolnilna dejavnost ohranja skoraj izključno zaradi emocionalnih in simbolnih vzgibov. Rezultati projekta med drugim dokazujejo, kako so pričakovanja načrtovalcev skladnega razvoja podeželja, v smislu ohranjanja in trženja njegovega atraktivnega kmetijskega karakterja, lahko dokaj nerealna - pa ne glede na to, ali je razlog dejanska neekonomičnost dejavnosti ali le (zmotna?) domačinska percepcija le-te. Morda je eden od razlogov omejenega uspeha ukrepov, namenjenih razvoju specifičnih alpskih podeželskih pokrajin, ravno ta, da ti ne upoštevajo nekaterih bistvenih spoznanj, ki jih v tej smeri lahko nudi tudi poglobljena etnografska terenska raziskava.
Raziskava se je neposredno dotikala aktualne problematike Triglavskega narodnega parka ter v tem kontekstu tudi sprejemanja novega zakona. V zadnjih šestih letih se v političnem, strokovnem, znanstvenem, naravovarstvenem in drugih javnih diskurzih ta tema pogosto pojavlja, vendar pa so v teh diskurzih etnografske študije konkretnih primerov lokalnih skupnosti znotraj TNP povsem odsotne. Še posebej odsotno je bilo v javnih diskurzih dogajanje v dolini Trente, čeravno gre za največje sklenjeno poseljeno območje znotraj TNP. Rezultati projekta zapolnjujejo ta manko, in sicer z interpretacijo pozitivnih in negativnih plati današnjega in pričakovanega varovanega območja kot jih vidijo zlasti domačini. V tem smislu bi morali biti rezultati projekta koristni za sestavljalce novega zakona, saj se proces tudi zaradi konfliktnih interesov različnih vpletenih skupin vleče že skoraj 6 let. Ker je eden od osrednjih namenov TNP ohranjanje naravne in kulturne dediščine, raziskovalni rezultati nudijo koristne informacije tudi v tej smeri - namreč o domačinskih pogledih na ohranjanje in potencialno spodbujanje ali omejevanje nekaterih tradicionalnih preživetvenih praks (kmetijstvo, lov, gozdarstvo). Projekt je posebej osvetlil v TNP precej perečo problematiko ohranjanja kulturne krajine. Raziskano je bilo, kakšno vlogo igrajo pri ohranjanju in spreminjanju tradicionalne kulturne krajine tri bistvene skupine socialnih akterjev: domačini, vikendaši in TNP. Razumevanje različnih vlog ter razmerji med temi akterji pa bi lahko bilo uporabna podlaga za sprejemanje nadaljnje prostorske politike v zvezi s tem. V najširšem smislu bi lahko rekli, da rezultati prinašajo poglobljen etnografski pogled na konkretne lokalne primere iskanja ustreznega ravnovesja med okoljsko vzdržnim (sonaravnim) družbeno-ekonomskim razvojem, potrebo po odpiranju novih delovnih mest zlasti za mlade izobražene kadre ter varovanjem naravne in kulturne dediščine znotraj varovanega območja na Bovškem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
