Projekti / Programi
Operno občinstvo na Slovenskem: Antropološka raziskava kulturnega kapitala nacije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
operno občinstvo, kulturni kapital, nacionalna identiteta, meščanska kultura, urbanost, antropologija, kulturna zgodovina, Slovenija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21518 |
dr. Vlado Kotnik |
Kulturologija |
Vodja |
2007 - 2008 |
248 |
Organizacije (1)
Povzetek
Osrednja ideja projekta izhaja iz predpostavke, ki jo potrjuje tudi zgodovina evropskih kultur, da v kulturno in intelektualno razvitih družbenih okoljih operna kultura in njena družbena recepcija veljata za dovolj zanesljiv barometer družbene razvitosti, kultiviranosti in urbanosti nekega prostora, mesta, regije ali dežele. Družbeni pomen opernega občinstva pri konstituciji, reprodukciji in socializaciji evropske meščanske kulture je nezanemarljiv. To še zlasti velja od 19. stoletja dalje, ko se opera ustali kot urbana, relativno množično »trošena« umetnost, namenjena predvsem srednjim slojem. In kakor umetnostni žanri od romantike naprej nastopi tudi kot nacionalna umetnost, ki naj bi omogočila »spontano« nacionalno identifikacijo članov svojega občinstva. V 19. in 20. stoletju opera torej postane prepoznavna socializacijska norma meščanskega življenja, kulturno ozaveščene in profilirane buržoazije, nosilka kulturnih dobrin in utelesiteljica meščanskih vrednot, morale, omike in estetike. Potemtakem je operno občinstvo pomemben, vitalen in aktiven del sleherne razvite nacionalne kulturne zgodovine. Čeprav v Sloveniji operno občinstvo doslej še ni bilo niti preučevano niti docela prepoznano kot možen kulturni kapital nacije, je opera s svojimi ustanovami in aktivnostmi na Slovenskem vendarle od konca 19. stoletja skušala biti nekakšna vstopnica Slovencev za društvo kulturnih narodov.
Projekt se zato ukvarja s socialno in kulturno zgodovino operne publike oz. občinstev in recepcijsko zgodovino kulturnih dobrin, z osrednjim poudarkom na pomenu, vlogi, strukturi in družbenih razsežnostih operne publike na Slovenskem kot zaznavnem fenomenu pri nastajanju in spremljanju nekaterih identitetnih procesov slovenskega kulturnega in etničnega prostora od sredine 19. stoletja do danes. Zastavitev bo v posameznih delih raziskave nujno vključevala razumevanje splošne lokalne, regionalne in nacionalne umetnostne, glasbene, kulturne, politične in ekonomske zgodovine. Projekt bo v svoji nadgradnji osnovne tematizacije nakazal medregionalne povezave, kontaktnost nacionalnih prostorov in multikulturne aspekte (npr. pomen sosednjih opernih centrov, Gradca, Celovca, Dunaja, Trsta, Benetk, Reke in Zagreba za delovanje slovenskih opernih hiš in recipientske prakse). Projekt bo vključeval kombinacijo antropoloških metod (terensko delo), dela z arhivi in nekaterih postopkov iz drugih družboslovnih in humanističnih znanosti (npr. semiotična analiza, diskurzna analiza, statistika).
Ker gre za bazično raziskavo, je pričakovati, da bo omogočala implementacijo znanstvenih dognanj v načrtovanje družbenega razvoja in nacionalne kulturne politike. Raziskava pa bo tudi obravnavala aspekt sedanjega in bodočega razvoja menedžmenta na področju operne publike in njegove možne aplikacije v Sloveniji. Avtor tega postdoktorskega projekta meni, da raziskava kot podatkovni korpus prispeva h krepitvi nacionalne intelektualne kulture in uveljavljanju slovenskih kulturnih dobrin v okviru transnacionalne družbe. Pričakujemo tudi, da bodo rezultati projekta koristni za raziskovalce in institucije iz sosednjih in ostalih nacionalnih sredin.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta, ki seveda v pričujočem poročilu ne morejo biti predstavljeni v vsej njihovi povezanosti in določenosti, vsekakor pa predstavljajo pomemben konceptualni in analitični preboj od dosedanjih, po večini fantazmagoričnih in fiktivnih obravnav opernega fenomena in njegovega občinstva k bolj refleksivni konceptualizaciji. S tem, ko je projekt osrednjo problemsko ost zastavil na način pregleda razmerja med normiranimi zgodovinskimi konteksti, kamor seveda spada tudi dolgoletna kodifikacija slovenskih opernih repertoarjev v preteklosti in njihova oblastna impozicija, in aktualnimi procesi rekrutiranja in frekventiranja operne publike, kar smo zasledovali z uporabo etnografske metode in statističnega anketnega preiskovanja, torej razmerja med arhivom in terenskim delom, je raziskava znatno razširila disciplinarni repertoar ved, kakor so denimo antropologija, kulturologija in muzikologija. Pri tem pa seveda upamo, da bodo izsledki raziskave, ki bodo v prihodnjih letih postopoma na voljo v publicirani obliki, pomembno doprinesli k nadalnjim študijam, ki se bodo v Sloveniji lotevale evalvacije opernih ali podobnih kulturnih programov in dobrin ter konstrukcije odjemalske skupnosti kulturnih produktov. Ker pa rezultati raziskave nakazujejo na precejšen migrativen značaj ne le slovenske operne publike, pač pa uporabnikov kulturnega turizma tudi drugod, menimo, da bodo izsledki te raziskave lahko koristni ne le za slovenski okvir, pač pa tudi širše, predvsem pa so lahko osnova za vzpostavitev novih oblik sodelovanja v bodoče v okviru multikulturnega dialoga in transnacioalne izmenjave.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta, ki bodo ustrezno javno predstavljeni, bi morali nujno biti v podporo za oblikovanje identitetne politike v Sloveniji zlasti na področju kulturnega razvoja in turizma, pri tem mislimo zlasti na področje kulturne politike, ki se mora v bodoče še bolj diferencirati, predvsem pa upoštevati uspešne modele in dobre prakse iz tujine. Prav tako bi morali biti spoznanja iz projekta poučno gradivo za slovenske kulturne menedžerje, umetniške vodje, snovalce opernih repertoarjev ter druge načrtovalce ponudb in dobrin slovenskih kulturnih institucij, saj izsledki, ki izhajajo iz naše antropološke sopostavitve preteklih in sedanjih perspektiv in razmer, gredo v smeri vpliva na razvoj in ozaveščanje družbeno-ekonomskega vidika produciranja operne umetnosti v Sloveniji. Tako je raziskava lahko tudi v pomoč pri razvijanju t.i. art menedžmenta oz. upravljanja z umetnostjo, ki je v tujini izjemno razvito in pomembno področje, ki se dotika tudi področja občinstev oz. odjemalcev kulturnih storitev, medtem ko je v Sloveniji še v povojih. Ker pa je opera in z njo vred tudi operna publika na Slovenskem tudi del prepoznavnega obraza kulturne dediščine Republike Slovenije, ta raziskava prispeva k ohranjanju in promoviranju kulturne dediščine Republike Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
