Projekti / Programi
Temeljni problemi demokracije na Slovenskem pred drugo svetovno vojno in njihov srednjeevropski kontekst
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H271 |
Humanistične vede |
Politična zgodovina |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
Kraljevina Jugoslavija, Slovenija, demokracija, idejnopolitični pluralizem, idejnopolitični monizem, katolicizem, liberalizem, komunizem, opozicija, vlada, politične stranke, politični sistem, volitve, Srednja Evropa, Češkoslovaška
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22284 |
dr. Jure Gašparič |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2007 - 2008 |
334 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0501 |
Inštitut za novejšo zgodovino |
Ljubljana |
5057116000 |
5.244 |
Povzetek
Izvajalec bo v predlagani raziskavi analiziral temeljne probleme demokracije in demokratičnih procesov na Slovenskem pred drugo svetovno vojno. Kronološki okvir raziskave bo na eni strani zamejen z uvedbo diktature kralja Aleksandra leta 1929, na drugi pa z začetkom druge svetovne na Slovenskem leta 1941, pri čemer bo posebna pozornost posvečena dogajanju v drugi polovici tridesetih let. V omenjenem obdobju, ki je bilo doslej deležno relativno skromne pozornosti zgodovinarjev, se je namreč korenito spremenila politična podoba slovenskega in jugoslovanskega prostora. Izvajalec bo tako problematiziral in razčlenil položaj ter usodo tedanjih osrednjih političnih taborov – liberalnega, katoliškega in marksističnega, njihove politično nazorske poglede, stališča do demokracije in zlasti njihovo morebitno udejajneje ideje demokracije v slovenskem političnem prostoru. Ob tem se bo posebej osredotočil na Slovensko ljudsko stranko, saj je bila ta v dvajsetih letih dvajsetega stoletja najmočnejša politična skupina na Slovenskem, po dosedanjih spoznanjih pa je svoj vpliv ohranila tudi kasneje. Probleme demokracije na Slovenskem bo izvajalec v prvi fazi raziskave povezal z razmerami v jugoslovanskem državnem okviru, s konstelacijo političnih sil in vlogo slovenskih političnih akterjev znotraj njih. V drugi fazi se bo lotil analize razmer v Dravski banovini, kjer bo še posebej pozoren na situacijo na terenu, na izražanje in izvajanje demokratičnega procesa skozi volitve. Na podlagi znanstvene obdelave volitev bo razčlenil dejstvo političnega obstoja t. i. starih (prepovedanih) strank in funkcioniranje instituta demokratične politične izbire. Raziskovalni problem, ki ga izvajalec zaznava na Slovenskem, je nujno potrebno vpeti v tedaj relevanten srednjeevropski kontekst. V primerjalni analizi bo zato posvetil posebno skrb politični situaciji na Češkoslovaškem, pri čemer bo posebej pozoren na tamkajšnjo strukturo političnega prostora in še zlasti na vlogo nacionalnega vprašanja med politično in družbeno krizo konec tridesetih let. Uresničitev raziskave bo omogočila razumevanje pomena in teže demokratičnega diskurza pred drugo svetovno vojno in njegovo vlogo pri genezi politične polarizacije slovenskega prebivalstva na „levico“ in „desnico“.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava v prvi vrsti razčlenjuje politične razmere na Slovenskem in v širšem vsedržavnem okviru, pri čemer se po eni strani osredinja na najmočnejšo politično stranko – SLS, po drugi pa posveča udejanjenju ideje parlamentarne demokracije v politični praksi, zlasti v desetletju pred drugo svetovno vojno. Njeni rezultati so tako prispevek k razumevanju strukture in geneze slovenskega političnega prostora, hkrati pa skušajo pojasniti slovenski položaj v prvi Jugoslaviji. Raziskava je tako obdelala t. i. sivo liso zgodovine, saj sodi politična zgodovina tridesetih let med izrazito deficitarne teme. Slovensko politično zgodovinopisje medvojnega obdobja je namreč doslej posvečalo osrednjo pozornost dvajsetim letom in jih v mnogoterih pogledih celovito ter analitično obdelalo.
Raziskava je prinesla nekaj konkretnih odgovorov, še bolj pomembno pa se zdi, da je razširila problemski in interpretativni okvir, ki je po mnenju raziskovalca nujen za razumevanje časa. V prihodnje bi tako veljalo skozi bazične raziskave več pozornosti posvečati raziskovanju institucije parlamenta, politične kulture in vsakokratnih parlamentarnih praks.
Izvajalec ob tem še poudarja, da je za raziskovanje zgodovine slovenskega prostora v prvi vrsti odgovorno slovensko zgodovinopisje, ki ga mora kontinuirano in sistematično izvajati, a obenem poskrbeti za vključevanje tujih raziskovalcev v komparativno proučevanje »slovenskih« tem in za ustrezno seznanitev tuje strokovne javnosti s svojimi raziskavami. Slednje pa je po mnenju izvajalca seveda mogoče zgolj z vpetostjo slovenskih tem v širši kontekst, kjer zgodovina slovenskega prostora ne nastopa kot izoliran fenomen, ampak kot nadvse ilustrativen primer. Prav to je bila tudi ambicija izvedene raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava z novimi spoznanji in novimi poudarki prispeva k bolj uravnoteženemu in ideološko neobremenjenemu razumevanju preteklosti. Njeni rezultati tako utegnejo predstavljati dodatno spodbudo za pozitivno komunikacijo o odločilnih nacionalnih prioritetah v prihodnosti, s čimer bodo posledično vplivali na oblikovanje dinamične, odprte in prilagodljive družbe, ki bo s predstavo o lastnih demokratičnih tradicijah pred drugo svetovno vojno sposobna sprejemati sodobne razvojne izzive. Nekatera dognanja bodo potencialni uporabniki lahko prenesli v pedagoške procese.
Izvajalec obenem trdi, da kvalitetna uresničitev vsakega raziskovalnega projekta slovenskemu zgodovinopisju širi spoznavni okvir, s čimer ga posledično še bolj približuje sodobnim evropskim raziskovalnim tokovom. S tem se vsekakor promovira slovenska država s svojo jasno znanstveno politiko.
Sicer pa si izvajalec drzne priznati, da celostnega pomena projekta za družbo v tem trenutku ni mogoče napovedati. Njegove rezultate je raziskovalec vsekakor po svojih močeh diseminiral med občestvo. Toda z aplikacijo rezultatov, s spoznanji o demokratičnih tradicijah in političnih praksah v preteklosti, se bo družba – vsaj po mnenju izvajalca – morala odgovorno spopasti sama.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
