Projekti / Programi
Socialne dimenzije trajnosti prek procesov dematerializacije in resocializacije: nov znanstveni pristop anal.soc.in kult.kapitala ...
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
socialni kapital, kulturni kapital, družbena kohezija, trajna rast, civilna družba, antropološka raziskava, trajnostni razvoj, kvaliteta življenja, demokratična kultura, človekova blaginja, sodelovanja, vključenost, (ne)formalna omrežja, procesa dematerializacije in resocializacije;
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22409 |
dr. Marta Gregorčič |
Sociologija |
Vodja |
2007 - 2008 |
361 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt ponuja boljše definiranje socialnih vidikov trajnostnega razvoja. Obravnava trajnostnega razvoja običajno obsega ekološko, gospodarsko in socialno dimenzijo. Večina politik in literature s področja trajnostnega razvoja je doslej upoštevala predvsem okoljski in vse bolj gospodarski vidik ter njuno usklajenost. Veliko manj so se upoštevale socialne dimenzije trajnosti. Ta projekt si bo z osredotočenjem na socialni in kulturni kapital, družbeno kohezijo in trajnostno rast, prizadeval prikazati to praznino. Ugotavjanje, kako (socialni) dejavniki vplivajo na (trjanostno) rast, bo potekalo s pomočjo dveh sofisticiranih vendar prav tako zelo pomembnih in osrednjih elementov trajnostnega razvoja: procesa dematerializacije in resocializacije.
Dematerializacija se nanaša na obnavljanje in povečevanje blaga in storitev kljub zmanjševanju materialnega in energijskega obsega. Resocializacija pa se nanaša na povečevanje človekove blaginje glede na enoto gospodarske moči. Koncepta socialnega in kulturnega kapitala bosta služila kot temeljna indeksa za strategiji dematerializacije in resocializacije. Družbena kohezija in trajnostna rast pa kot pomembna indikatorja, ki merita socialne dimenzije trajnosti, ki bodo potrjevale ali zavračale predhodne rezultate iz socialnega in kulturnega kapitala.
Dvojno merjenje bo okrepilo naše ugotovitve in rezultate ter dovolilo znanstvene zaključke, ki bodo imeli širok vpliv na nadaljnje analize, teorije, merjenja in strategije v znanstvenih, političnih in gospodarskih razvojnih programih. Pri tem mislimo na temeljne teoretske in raziskovalne organizacije v okrilju Univerze v Ljubljani in v tujini, kot tudi Strategijo gospodarskega razvoja, ki jo je privzela slovenska vlada (SGRS je temeljni strateški dokument Slovenije, ki na podlagi problemske analize opredeljuje dejavnike gospodarskega razvoja, dolgoročne cilje in ciljni razvojni scenarij ter osnovne usmeritve delovanja države), na trajnostne razvojne strategije prevzete v Evropskem svetu junija 2006 ter uresničevanje Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj pri Združenih narodih (2005-2014).
Pomen za razvoj znanosti
Temeljni namen projekta o socialnih vidikih trajnosti je bil skleniti niz znanstveni vprašanj in predmetov razprave, ki bi natančneje pojasnjevali procese trajnostnega razvoja. Projekt je kritično redefiniral socialno dimenzijo Lizbonske strategije in ponudil boljše definiranje socialnih in kulturnih vidikov razvoja ter njihovo uporabo v vsakdanjih družbenih in političnih praksah demokratičnih sistemov. S tem je poskusil doprinesti znanstvene izsledke za obravnavo temeljnih ciljev, ki jih Evropska skupnost poskuša doseči do leta 2010 – da postane svetovno najbolj dinamično, rastoče, na znanju osnovano gospodarstvo, zgrajeno na podlagi socialne varnosi in trajnostnega razvoja.
Projekt je z inovativnimi pristopi, novo metodologijo ter izpopolnjenimi opredelitvami socialnih in kulturnih indikatorjev pri kvalitativnem in kvantitativnem raziskovanju odgovoril na nekatera temeljna znanstvena vprašana, ki jih obravnavajo sodobna znanost, politika in gospodarstvo na regionalni, nacionalni in globalni ravni. Znanstveno raziskovanje je pojasnilo, kako pojem socialnega in kulturnega kapitala predstavljati opisno, kot lastnost, ki prispeva k srečevanju posameznih človekovih potreb, ali kot infrastrukturo, ki ponuja alternativo tržni proviziji s tem, da zmanjšuje materialna prikrajšanja posameznikov ter kako lahko socialni in kulturni kapital sodelujeta ali okrepita znanstvene okvire za boljše odločanje na ravni skupnosti ali kolektivov kot tudi v polju humanistike.
Razvijanje strategije trajnostnega razvoja ni samo sveženj posameznih mer iz polja politike, gospodarstva, družbe in okolja, pač pa primer reflektiranja učinkov stabilnosti vseh politih, in še posebej gospodarske politike. Projekt je izdelal izčrpen sistem razvojnih aplikacij (s statističnih in antropoloških) ter s tem podprl integriran in uravnotežen pristop med okoljskimi, socialnimi, kulturnimi in gospodarskimi cilji, da bi izboljšali družbeno integracijo, kohezijo, kakovost življenja in vključenost vseh socialnih populacij v državi. S tem projektom smo preizkusili možnost kreativnega začetka novega in bolj enotnega vala raziskovanja socialnega in kulturnega kapitala ter družbene kohezije in trajnostne rasti prek socialnih in kulturnih vidikov trajnosti. Uvedli smo nove dimenzije združevanja kvalitativnih in kvantitativnih analiz ter njihovo uporabo za nova znanstvena proučevanja politike in gospodarstva.
V projektu smo poskusili ustvariti bolj posvetovalen (dialoški) proces med teorijo in prakso. Še posebej kako se učinki raziskav in znanosti prevajajo v priporočila, v vsakdanjo prakso, kar je tudi enden od glavnih poskusov angažiranega znanstvenega delovanja, in kar bi znalo biti relevantno za sodobne znanstvene raziskave o družbenem razvoju. V poskuse gradnje socialnega in kulturnega kapitala skozi komponento formalnega in neformalnega izobraževanja je bil vključen tudi koncept celotnega projekta.
Ustvarjanje in razširjanje vednosti (kulturni kapital) je vedno bolj pomembno gonilo za inovacije, trajnostne ekonomske rasti in socialne blaginje. Projekt o socialne dimenzije trajnosti je zato zanimiv tudi za nove znanstvene raziskave v Sloveniji in EU. Temeljni namen projekta je zato bil, izmenjava perspektiv o socialnem in kulturnem kapitalu, da bi te ideje razvili do jasnejšega razumevanja konceptov in pomena, ki ga lahko imata za raziskovanje dematerializacije in resocializacije ali za druge možnosti usklajevanja človekovega delovanja z ekološkimi in gospodarskimi omejitvami v 21. stoletju.
Pomen za razvoj Slovenije
Pojma socialni in kulturni kapital sta bila pogosto predlagana kot sredstva za celostno izboljšanje socialne in gospodarske učinkovitosti, v nekaterih pomenih pa tudi kot povezovanje institucionalnih in vrednotnih sprememb. Literatura, ki obravnava institucije samoupravljanja in gospodarjenja z javno dostopnostjo ali pa vire javne lastnine, predlaga, da morajo biti te institucije strukturirane tako, da združujejo individualne iniciative s cilji skupnosti. Vendar pa koncept socialnega in kulturnega kapitala priklicuje veliko različnih, morda nezdružljivih predstav za različne ljudi. Projekt je ponudil nove perspektive socialnega in kulturnega kapitala, da bi te ideje razvili do jasnejšega razumevanja konceptov in pomena, ki ga lahko imata za raziskovanje dematerializacije in resocializacije ali za druge možnosti usklajevanja človekovega delovanja z ekološkimi in gospodarskimi omejitvami v 21. stoletju.
Projekt je podal bogate analize socialnih in kulturnih vidikov (vrednotne orientacije) v družbi in med družbami, ugotovil njihovo vplivanje na ekonomske in politične dejavnike in obratno: v kolikšni meri drugi dejavniki (ekonomski in politični) vplivajo na socialne in kulturne vzorce družbe. Poleg poudarjenih komparativnih dimenzij, konkretne analize (negativnih/pozitivnih) odstopanj, odkrivanja dejavnikov, ki vplivajo na specifične oblike obnašanja in delovanja države in njenih prebivalcev, je projekt iskal možne konkretne smeri ali izhode iz negativnih tenzij razvoja.
Projekt je uporaben za vse (ne)formalne institucije in organizacije, ki so potrebne za učinkovito politično participacijo v vsaki veliki demokraciji – od vlade in političnih strank, do znanstvenih inštitutov in civilne družbe. Dvojno merjenje je okrepilo znanstveni hipotezi ter dovolilo znanstvene zaključke, ki lahko imajo imeli širok vpliv na nadaljnje analize, teorije, merjenja in strategije v znanstvenih, političnih in gospodarskih razvojnih programih. Pri tem mislimo na temeljne teoretske in raziskovalne organizacije v okrilju Univerze v Ljubljani in v tujini, kot tudi Strategijo gospodarskega razvoja, ki jo je privzela slovenska vlada, na trajnostne razvojne strategije prevzete v Evropskem svetu junija 2006 ter uresničevanje Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj pri Združenih narodih (2005-2014).
Projekt se nanaša na bogatenje družbenih in človekovih resursov – ki ponujajo velik potencial za trajnost v regijah, ki doživljajo hitro izobrazbeno, gospodarsko ali socialno rast. Ustvarjanje vednosti (kulturni kapital) in razširjanje sta vedno bolj pomembni gonili inovacij, trajnostne ekonomske rasti in socialne blaginje. Projekt o socialne dimenzije trajnosti bo zato zanimiv tudi za nove financiranje in številne ter različne uporabnike in v Sloveniji in EU.
Projekt promovira postmaterialistično vrednotno orientacijo, za katero je značilno, da prebivalci zahtevajo aktivno participacijo in soodločanje v vseh družbenih sferah in poznajo načine doseganja demokracije. Zaznamujejo jo visoka stopnja demokratične kulture (strpnost, zaupanje, enakost, solidarnost, družbeno angažiranje v vsakdanjem življenju itn.), težnje po posameznikovi in družbeni socialni in emocionalni blaginji (zadovoljstvo, sreča, možnosti, prosti čas, samouresničevanje itn.), aktivna participacija na vseh ravneh in avtonomni posameznik.
Socialni kapital je poleg ostalih oblik kapitala pomemben input razvoja. Najpogosteje je definiran kot »družbeno zaupanje«, ki je eden osnovnih potencialov, da družba lahko vzpostavlja svetovni trg. Čeprav socialni kapital deluje ločeno od ekonomske sfere, pa kljub temu pomembno vpliva nanjo. Socialni kapital je odločilen za razvoj civilne družbe – organizacij in socialnih omrežij, ki so v prostoru med družino (privatno) in državo (javno sfero).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
