Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Evropska družboslovna raziskava

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 
Ključne besede
STALIŠČA IN VREDNOTE, EVROPA, RAZISKOVALNE METODE, JAVNO MNENJE
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08081  dr. Ivan Bernik  Sociologija  Vodja  2007 - 2010  351 
2.  20791  Rebeka Falle Zorman  Sociologija  Tehnični sodelavec  2007 - 2010  280 
3.  19140  Ivana Kecman    Tehnični sodelavec  2007 - 2010  122 
4.  12527  dr. Slavko Kurdija  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2010  433 
5.  11258  dr. Brina Malnar  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2010  316 
6.  10661  dr. Janez Štebe  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2010  373 
7.  02469  dr. Niko Toš  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2010  1.050 
8.  11326  dr. Samo Uhan  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2010  445 
9.  27828  mag. Tina (Martina) Vovk    Tehnični sodelavec  2007 - 2010  188 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.577 
Povzetek
Eno od velikih vprašanj našega časa je, kaj je tisto kar povezuje sodobne nacionalne države, če upoštevamo neprestano diferenciacijo, obsežne migracije in internacionalizacijo. Politiki in javnost upravičeno pričakujejo od družboslovnih znanosti, da bodo skušale pojasniti tak razvoj, predlagati usmeritve in pomagale razreševati probleme, ki izvirajo iz tega. Družboslovne znanosti pa se take naloge ne morejo lotiti brez sistematičnih in dolgoročnih empiričnih raziskav vseh teh pojavov. Evropska družboslovna raziskava (European Social Survey – ESS) je kakovosten merski instrument in vir mednarodno primerljivih indikatorjev družbenega razvoja oziroma učinkov različnih sistemskih politik. Konkretneje, učinke teh politik opazuje in primerja na ravni subjektivnih kazalcev, torej zaznave njihovih učinkov na strani državljanov, saj meri stališča, ravnanja in stanja prebivalstva z instrumentom, ki zagotavlja popolno primerljivost podatkov za 25 evropskih držav. V slovenskem kontekstu je pomen raziskave ESS v pridobivanju zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih, ter v možnosti sistematične in veljavne primerjave slovenskih kazalcev s kazalci drugih evropskih družb. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar podatki omogočajo, je dobrodošlo tako za akademske kot aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. Poleg vsebinskih koristi projekt ESS ustvarja tudi pretok metodološkega znanja tako v raziskovalno kot pedagoško sfero. Poglavitni vsebinski rezultat raziskave ESS je uporaba nove generacije družbenih indikatorjev za merjenje družbenih trendov in družbenih sprememb na različnih družbenih področjih, kot so: politični sistem, vrednote, kakovost življenja, družbene manjšine in priseljevanje, družina, delo, blagostanje, ekonomska morala, zdravje in zdravstveni sistem, spremljanje medijev, socialni kapital, subjektivno blagostanje in socialna izključenost, časovno načrtovanje ključnih življenjskih dogodkov, osebno in družbeno blagostanje itd.
Pomen za razvoj znanosti
V slovenskem kontekstu je pomen raziskave ESS - poleg pridobivanja zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih, kar je pomemben cilj sam po sebi - še v možnosti sistematične in veljavne primerjave slovenskih kazalcev družbenega stanja in razvoja s kazalci drugih evropskih družb. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar podatki omogočajo na metodološko najbolj kakovosten način, je dobrodošlo in pogosto tudi ključno tako za akademske kot aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. Poleg vsebinskih koristi projekt ESS ustvarja tudi pretok metodološkega znanja tako v raziskovalno kot pedagoško sfero. Pričakujemo lahko, da bo projekt European Social Survey prispeval dodatni znanstveni kapital zlasti na dveh ravneh - konceptualni (vsebinski) in metodološki. Potencialne uporabnike na akademskem področju lahko zato razvrstimo v dve širši skupini: 1) Raziskovalci, predavatelji in študentje pri predmetih in projektih, ki se ukvarjajo z vrednotno dinamiko sodobnih družb. Ti bodo imeli dostop do nove generacije družbenih indikatorjev in s tem do empirične podlage za preverjanje svojih znanstvenih hipotez v primerjalnem okviru. Zaradi splošne družboslovne in obenem primerjalne narave indikatorjev lahko pričakujemo, da bodo znanstveno pomembni dosežki najpogostejši na področju sociologije, politologije, psihologije, socialne politike, deloma tudi ekonomije in pedagoških znanosti. Podatki so celotni znanstveni skupnosti na voljo že po enem letu (v katerem poteka kontrola kakovosti), vsem hkrati in brezplačno. 'Lastništvo podatkov' je generalizirano, ni priviligiranega časovnega dostopa za nobeno skupino uporabnikov. Poleg podatkov je na voljo tudi vsa dokumentacija, od nacionalnih vprašalnikov, pokaznih kartic, navodl anketarjem, vzorčnega dizajna, morebitnih odstopanj od določenih pravil ipd. ESS skuša preseči fragmentacijo, značilno za prejšnja obdobja dokumentacije mednarodnih raziskav, ko so se podatki, dokumentacija o raziskavi, metapodatki in publikacije nahajale na različnih mestih. Predpostavka je da skupno arhiviranje vzpodbuja komunikacijo s prostorsko razpršenimi a znanstveno povezanimi skupinami. 2) Raziskovalci, predavatelji in analitiki na področju metod družboslovnega raziskovanja, ki bodo deležni pretoka metodološkega znanja in metodoloških inovacij. ESS je zasnovan kot omrežje strokovnjakov in omogoča ter vzpodbuja intenzivno izmenjavo znanj in izkušenj ter s tem izboljšanje kakovosti raziskovalnega dela tako v javnem kot zasebnem raziskovalnem sektorju. Končni cilj ESS je poleg zagotavljanja kazalcev družbenega razvoja tudi dvig raziskovalnih standardov kakovosti in s tem zagotavljanje ustrezne informacijske podlage za družboslovne analize in politične odločitve. Eden od specifičnih namenov ESS tudi izboljševanje orodij kvantitativnega družboslovnega raziskovanja na področjih kot so organizacija raziskave, konstrukcija vprašalnika, prevajanje, arhiviranje, vzorčenje in analiza. ESS je v sorazmerno kratkem obdobju postala najbolj uveljavljen tovrstni raziskovalni projekt v Evropi, posredno pa je prispevala tudi k temu, da so druge podobne raziskave začele namenjati več pozornosti metodologiji. Spodbudila je nujno potrebno metodološko razpravo in dobro prakso, saj so bila merila kakovosti družboslovnih anket v Evropi doslej dokaj neuravnotežena.
Pomen za razvoj Slovenije
a) Vodenje in upravljanje - med širše družbene učinke projekta lahko štejemo izboljšanje vodenja in upravljanja. Tovrstne raziskave namreč omogočajo spremljanje družbenih trendov na večini politično najbolj relevantnih področij, kar lahko opredelimo kot mehanizem družbenega samo-opazovanja. Tu predpostavljamo postopen pretok izsledkov temeljnih raziskav na aplikativno raven, torej od znanosti v druge družbene sisteme. b) Strategija razvoja Slovenije - Med pomembnimi pričakovanimi uporabniki izsledkov sta tudi politika in javna uprava, ki jima rezultati lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikaciji družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja javnosti. c) Dvig kakovosti življenja: množica indikatorjev družbenega stanja in trendov je ključna empirična podlaga za razpoznavanje (anti-)demokratičnega potenciala, žarišča družbenih napetosti in konfliktov, nastajajoče ali vztrajajoče družbene neenakosti in podobno. Tako oblikovalci politik kot širša javnost in mediji se preko njih posredno seznanijo z rezultati družboslovnih opazovanj s čimer so postavljeni v položaj (bolj) informiranega državljana, kar je izhodiščna točka morebitnega delovanja. d) Krepitev nacionalna identitete: družbeni indikatorji omogočajo tudi poglobitev vedenja o lastni družbi v kontekstu primerjave z drugimi družbama in s tem začrtovanje nacionalne identitete in njenih posebnosti. Predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskovalne projekte in z objavami v tujini pa projekt prispeva tudi prispevek k prepoznavnosti oziroma analitične relevantnosti Slovenije v mednarodnem merilu. e) Razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja: sodelovanje v najbolj uglednih mednarodnih empiričnih projektih te vrste pomeni sprotno izmenjavo znanj in izkušenj ter posledično izboljšanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Pričakujemo lahko, da bo projekt s svojo mednarodno vpetostjo veliko prispeval k formiranju nove generacije metodološko usposobljenih kvantitativnih raziskovalcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno