Projekti / Programi
Raziskave žanrskega, tipološkega in strukturnega opredeljevanja folklornega gradiva
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H400 |
Humanistične vede |
Narodopisje |
žanri, tipologija, sistematika, baze podatkov, folklora, zvočni arhiv, etnomuzikologija, folkloristika, etnologija
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt preučuje vprašanja folklornih žanrov, tipologije, vrst in klasifikacijskih modelov v ljudskem pesništvu, glasbeno-strukturnih parametrov v ljudski glasbi in etnokoreoloških pojavih in z navezavo na informacijski sistem GNI odpira problematiko preučevanja, analize in tipologiziranja teh pojavov na ravni teksta, teksture in konteksta. S tem ugotavlja kako neko delo živi in obstaja na besedno-glasbeni, izvajalsko-funkcijski in na družbeni ravni, poleg tega pa odpira problematiko organizacije informacij ter vpeljavo konceptualnih modelov, ki omogočajo reprezentacijo zapletene strukture bibliografskih in širše kontekstualnih razmerij, ki se prepletajo v folklornem gradivu. Projekt bo temeljil na že obstoječem rokopisnem in zvočnem gradivu, na že obstoječi kataloški shemi in terenskih zapisnikih GNI, dopolnjeval se bo z novimi terenskimi posnetki pesmi, glasbe in plesa, s tem bo sledil osnovnemu cilju projekta, ki je revidiranje in nadgradnja osnovnih teoretičnih in metodoloških pojmov in pojavov v raziskovanju ljudskega pesništva, glasbe in plesa. Slovenska folkloristika bo s tem dobila dolgo pričakovano sistematiko in tipologijo folkornih pojavov in oblik tako v tekstologiji, etnomuzikologiji in etnokoreologiji. S to raziskavo odpira temeljni strokovni problem in osnovno teoretično izhodišče za vse nadaljnje raziskave ljudske duhovne kulture. S prepletom sistematične tipologizacije folklornih pojavov in oblik, z njihovimi folklorističnimi analizami in sintezami in gradnje ter nadgradnje že obstoječih metapodatkovnih modelov informacijskega sistema najbolj prepoznavnih identitetnih prvin ljudske duhovne kulture, projekt poskuša prispevati k ohranjanju kulturne dediščine, hkrati pa poskuša odgovoriti na vedno znova postavljena vprašanja žanrskih in drugih tipoloških razvrstitev folklornega gradiva, ki so v evropskem in svetovnem znanstvenem svetu danes najbolj izpostavljena terminološka in znanstvena vprašanja.
Pomen za razvoj znanosti
Slovenska folkloristika bo s temi raziskavami prispevala k genealogiji in metodologiji žanrskih in tipoloških folklorističnih raziskav, ki v preteklosti niso imele trdnih sistematskih in terminoloških temeljev, hkrati pa bo prav zaradi izvirnosti in močne trdnosti nekaterih žanrov lahko postavila posebne klasifikacije v folkloristiki, hkrati pa omogočila različnim drugim humanističnim vedam primerjalne analize na podlagi teh raziskav, še posebno v intertekstualnih povezavah med ljudskim in umetnim v literarnih delih, sodobnih glasbenih in plesnih pojavih. Tako bodo vede, kot so muzikologija, literarna veda, kulturologija idr. lahko črpale spoznanja iz teh raziskav. Poseben pomen je torej v utrditvi in dopolnitvi terminološkega aparata, kar bo podlaga za vnos v informacijski sistem. Hkrati pa bodo novi informacijski modeli na podlagi znanstvenih sistematizacij folklornega gradiva utrdili metapodatkovne standarde in inovacije, kar pomeni, da bodo tudi različne vede, ki pray tako vzpostavljajo in nadgrajujejo informatizacijo svojega gradiva in podatkov, lahko primerjale svoje začetke ali pa dosežke na tem področju. Z novimi tehničnimi standardi pri metapodatkovnih bazah pa omogočiti tudi domačim in tujim znanstvenikom temeljite interdisciplinarne raziskave.
Raziskava bo prispevala k povezovanju in razumevanju različnih vsebinskih področij folkloristike in k približevanju aktualnih muzikoloških in etnomuzikoloških, tekstoloških in etnokoreoloških metod in smernic. Cilj dela raziskav je ureditev žanrske, vsebinske in variantne tipologije, ki nam bo omogočilo sistematičen prikaz variantnosti ljudske pesmi in glasbe. Ker je ljudska pesem in glasba živo izročilo, ki se nenehoma spreminja, se z njo spreminja tudi vsebina in funkcija; za uspešno znanstvenoraziskovalno delo, pa mora tem spremembam slediti tudi klasifikacija. Pričujoči projekt je tako nekakšen razmislek in nov vpogled v tipološko strukturo, ki sta jo od začetka prejšnjega stoletja razvijali slovenska folkloristika in etnomuzikologija. Njegov namen je re/definiranje metodologije in elementov, s katerimi bi lahko obstoječo tipologijo nadgradili tako v smislu sprememb, ki jih je slovenska ljudska pesem preživela, kot tudi v smislu aplikacije modernih tehnologij, ki nam danes omogočajo to specifiko natančneje zapopasti. S tem se bi razširil tako krog komparativnih raziskav kot tudi možnost uporabe modernih metod in tehnologij pri raziskovanju slovenske ljudske pesmi, glasbe in plesa.
Pomen za razvoj Slovenije
Aplikacije teh rezultatov bodo možne v kulturni politiki. Rezultati bodo z dostopnostjo v informacijskem sistemu omogočali komparativno glasbenih struktur različnih etničnih glasb, primerjalno uporabo folklornih žanrov in plesnih oblik različnih narodov. Rezultati raziskav povezovanja med glasbenimi in folklornimi ter literarnimi zvrstmi pa bodo nudili nova in razširjena znanja, uporabna v vzgojno izobraževalnem procesu na vseh ravneh, posebno še v spremenjenem visokošolskem izobraževanju ter s tem ponudijo možnosti za teoretično in uporabno poglobitev posameznih vidikov raziskav. Rezultati bodo pomembni za kulturni razvoj, predvsem na področju sistematizacije in informatizacije kulturne dediščine, vedenje o izvirnih ljudskih kulturnih pojavih bo povečala kasnejša spletna dostopnost z možnostjo iskanja podatkov, hkrati pa bo poleg k1asične prezervacije ljudske duhovne kulture, informacijska tehnologija poskrbela, da bodo pojavi shranjeni tudi še na druge medije. Zbirke arhiva GNI predstavljajo najbolj reprezentativen in sistematično urejen dokaz slovenske ljudske pesemske, glasbene in plesne kulturne dediščine. Posledično sta njihova prezervacija in prezentacija pomemben vidik tako k ohranjanju naše kulturne dediščine kot tudi nacionalne identitete. Pomemben del omenjenih raziskav žanrskega, tipološkega in strukturnega opredeljevanja folklornega gradiva je ravno v tipološki strukturi v katero je to gradivo vpeto. Namen take strukture ni zgolj v (čeprav pomembni) sistematični organizaciji in prezervaciji gradiva, marveč v reprezentaciji vsebinske in strukturne specifike predmeta folklorističnih in etnomuzikoloških raziskav: ljudske pesmi, glasbe in plesa. Tipološka struktura je v svojem bistvu konceptualna reprezentacija, njena sistematična ureditev pa nam bo omogočila natančnejše raziskave ustroja slovenske duhovne kulture kot tudi komparativne raziskave tipologij drugih narodov. V ta namen je bilo prevedenih tudi vseh 4300 variantnih tipov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
