Projekti / Programi
Antropologija evropske integracije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
Slovenija, antropologija Evrope, integracija, Evropska unija, institucionalne kulture
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20004 |
dr. Tatiana Bajuk Senčar |
Etnologija |
Vodja |
2007 - 2010 |
176 |
| 2. |
23545 |
dr. Jeffrey David Turk |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
277 |
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagani projekt bo z antropološkega vidika analiziral nastajajočo podobo integracijskega procesa v razširjeni Evropski uniji in položaj ter vlogo Slovencev pri njegovem oblikovanju. V ta namen se bo projekt osredotočil na profesionalno formiranje ter izkušnje prve generacije slovenskih evrokratov, ki se kot kulturni posredniki vključujejo v institucionalno omrežje EU, v katerem igrajo ključno vlogo pri uresničevanju prispevka Slovenije k vsakodnevenem delovanju EU v Bruslju. Na ta način bo predlagani projekt osvetlil vidike slovenskih integracijskih izkušenj, ki do sedaj niso bili zajeti v obstoječih analitičnih modelih integracije, v katerih je tako Sloveniji kakor tudi ostalim novim članicam dodeljena pasivna vloga, njihovim specifičnim družbenim položajem pa pripisan zanemarljiv pomen. Analiza vloge prve generacije slovenskih Evrokratov in njihovih integracijskih izkušenj na strokovni oz. profesionalni ravni pri njihovi vključitvi v institucionalno omrežje EU bo osvetlila podobo evropskega integracijskega procesa v osrčju EU ter tudi samo delovanje evropskih institucij.
Pomen za razvoj znanosti
Antropološka analiza slovenskih evrokratov, ki predstavljajo skupino strokovnjakov oz. uradnikov iz nove države članice Evropske unije, omogoča raziskovalcem, da prispevajo k boljšemu razumevanju kulturnih dinamik, ki soustvarjajo družbeno realnost razširjene Evropske unije. Poglavitna pomanjkljivost obstoječih analiz o integraciji v EU je, da so pod vplivom zmotnih predstav o kulturah ter o odnosih med kulturami. Poleg tega so obstoječe etnografske analize o institucijah EU skoraj brez izjeme bile izvedene pred širitvijo EU v letih 2004 in 2007, ko se je število držav članic skoraj podvojilo. Pričujoča etnografska raziskava, ki se osredotoča na vsakdanje življenje in izkušnje slovenskih evrokratov, je namenjena k boljšemu razumevanju kulturne dinamike integracije kot poteka na terenu v razširjeni mreži EU institucij. Tako naj bi raziskava prispevala k osvetlitvi razvoja identitete v EU kot nadnacionalnem prostoru. Na podlagi tega pričakujemo, da bodo končni rezultati projekta prispevali k antropološkim raziskavam Evropske unije, interdisciplinarnim Evropskim študijam ter razvoju teorije o integracijah in globalizaciji. V prizadevanju, da bi prispevali k razvoju širšega polja evropskih študij, smo se vključili v znanstveno razpravo o metodologiji v družbenih vedah. To je vredno poudariti, saj je pomen kvalitativnih raziskav, ki so dolgo bile v domeni disciplin kot sta kulturna in socialna antropologija, znova prišel v ospredje. V tem kontekstu velja omeniti, da smo so-organizatorji mednarodne delavnice o znanstvenem realizmu in biografskih metodah, kjer smo lahko dokazali širši pomen pristopa, ki smo ga izvajali v svojem projektu.
Pomen za razvoj Slovenije
Antropološka analiza med slovenskimi evrokrati, se loteva družbeno pomembnega odnosa med kulturo in ozemljem, ki je bil stoletja ključna sestavina nacionalne identitete v Evropi. Na ta odnos pa sedaj močno vplivajo in ga celo postavljajo pod vprašaj Evropska unija kot integracijski project in globalizacijske sile, ki prestrukturiranjo družbene odnose na vseh ravneh. Raziskovanje pripovedi in praks slovenskih evrokratov na dnevni osnovi v eksplicitno evropskem kontekstu omogoča uvide kako integracija na številnih ravneh formira načine, na katere družbeni akterji stalno redefinirajo svojo identiteto. Na ta način raziskava naj bi konstruktivno prispevala k akademskim in poljudnim razpravam na slovenskem o odnosu med integracijo in identiteto za Slovence kot člani EU. Nadalje pa je velik del našega projekta zadeval raziskovanje pomena vloge slovenskih uradnikov, zlasti tistih, ki so bili zaposleni na Stalnem Predstavništvu RS pri Evropski uniji s sedežem v Bruslju. Pripovedi teh družbenih akterjev predstavljajo dragocen vir za analize njihove vloge kot agentov integracije med ministrstvi v Ljubljani in inštitucijami EU. To je posebej pomembno, saj ti družbeni akterji predstavljajo najboljše vezi, preko katerih lahko Slovenija formulira, zasleduje in brani svoje nacionalne interese v evropskem kontekstu skozi aktivno sodelovanje kot države članice v EU inštitucijah. Pravilno dojemanje in izboljšanje učinkovitosti sodelovanja slovenskih nacionalnih evrokratkov kot predstavnikov Slovenije v EU inštitutcijah je torej ključnega pomena za razvoj Slovenije v evropskem kakor tudi v globalnem kontekstu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
