Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

KRISTUS TRPIN V SLOVENSKI UMETNOSTI

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.02  Humanistika  Antropologija  Socialna in kulturna antropologija 

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 
Ključne besede
Kristus trpin, poznosrednjeveška umetnost, barok, ikonografija, zgodovinska antropologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11871  dr. Tanja Mastnak  Humanistika  Raziskovalec  2007  94 
2.  03168  dr. Jurij Mikuž  Umetnostna zgodovina  Vodja  2007 - 2010  549 
3.  14974  dr. Mojca Ramšak  Etnologija  Raziskovalec  2008 - 2009  831 
4.  14323  dr. Svetlana Slapšak  Humanistika  Raziskovalec  2010  804 
5.  32646  Tiva Vlaj    Tehnični sodelavec  2010 
6.  18009  Tamara Zurunić    Tehnični sodelavec  2007 - 2009 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0433  ALMA MATER EUROPAEA - FAKULTETA ZA HUMANISTIČNI ŠTUDIJ, INSTITUTUM STUDIORUM HUMANITATIS, LJUBLJANA  Ljubljana  5606438000  3.048 
Povzetek
Motiv Kristusa trpina, kakršnega najdemo na številnih slovenskih gotskih freskah (Bled, otok, Visoko, sv. Miklavž nad Podvinom pri Polzeli, Ptuj, Martijanci, Plešivica, Št. Janž nad Dravčami, Bodešče, Crngrob itd.) in nato predvsem v baročnih upodobitvah, se je izoblikoval po 12. oziroma 13. stoletju, ko so spisi kot Cur Deus Homo? Anselma Kanterburijskega in razprave Bernarda iz Clairvauxa poudarili koncept Boga-človeka, pogosto celo na račun Kristusove božje narave. Kristus je vse bolj človeški, njegov sodniški in vladarski križ zmage nad hudičem in smrtjo, je postal križ njegove žrtve za človeštvo. Poudarjanje pasijona je spremenilo posamezne epizode križevega pota v embleme njegovega mučeništva. Toda, ker je Kristusova zmaga nad smrtjo kulminirala v križanju, se je vse, s čemer so ga mučili in ubili v tipičnem religioznem paradoksu spremenilo v orodje njegove zmage. Bog je naredil Sina človeka zato, da je človeštvo odrešil s človeškimi mukami in zato Bog od človeka zahteva predvsem trpljenje. Vizionarji poročajo, da jim je Kristus povedal, kako po smrti in vstajenju še vedno trpi in da mu ljudje povzročajo bolečino, ker ga ne ljubijo dovolj. Trpljenje je postalo pomembnejše od utelešenja in vstajenja in samó sotrpljenje, compassio, pripelje vernika do združitve z Bogom. Zato vse pripovedi od pesmi do uspešnic, kot so psevdo Bonaventura, Tomaž Kempčan, Rudolf Saški nadgrajujejo besede iz evangelijev in členijo njegovo trpljenje do najmanjših podobnosti. Na osnovi dosedanjih znanstvenih dosežkov, ki so obravnavali motiv Kristusa trpina v slovenski umetnosti na način Steletovega pojmovanja ikonografije je mogoče razviti širše pojmovanje problematike z vpeljavo sodobnejših ikonografskih pristopov, ki se ne naslanjajo več samo na pisne vire, ampak na vse podatke, ki jih poznamo iz časa nastanka motiva in njegovega nadaljnjega razvoja. Prizor Kristusa trpina se je v slovenski umetnosti uveljavil in ostal tudi po tridentinskem koncilu. Njegovem razvoju, premenam in počasnem presihanju se doslej slovenska umetnostna zgodovina sploh še ni posvečala, zato bo tudi to vrzel zapolnil predlagani projekt.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt Kristus trpin v slovenski umetnosti je pokazal, kako je motiv prežel vse elemente človeškega življenja od verskih, psihičnih in moralnih do povsem konkretnih manifestacij kot so romanja, pokora in podobne. Svetopisemska in eksegetska besedila časa nam brez dvoma pomagajo razumeti njegovo vsebino in kontekst, vendar ne z osredotočenjem na to kaj upodablja ampak bolj kako se prizor razkriva, zakriva in krivi. Njegova retorika kaže, da diskurz časa ni bil premočrten in ni imel enega samega pomena. Bil je večplasten in razgiban, prežet z vsakdanjim življenjem in skupinsko ter posameznimi kozmogonijami. Članek je spodbudil belgijskega znanstvenika dr. Didierja Martensa iz Université libre de Bruxelles, Faculté de philosophie et letters, da je napisal članek Die Gregorsmesse der Nikoaluskirche zu Vimperk (Vinski vrh bei Polzela) im internationalen Beziehungsgeflecht : zur Rezeption eines Stiches des Israhel van Meckenem, Acta hist. artis Slov., 2009, 14, pp. 41-40, ilustr, kjer je pokazal, da slika ni slikarjeva lastna invencija v pravem pomenu besede. Nastala je po predlogi, ki jo je naredil Israhel van Meckenem, umetnik, ki je dosegel veliko mednarodno priljubljenost, še posebno v tabelnem slikarstvu. V njegovem članku je sistematično raziskana medijem ustrezna recepcija podobe. To samo potrjuje kako je naša raziskava pomembna za razvoj umetnostnozgodovinske metodologije in epistemologije. Kaže, kako so se verske navade običajnih ljudi spreminjale. Bile so prilagodljive in so se ujemale s sočasnimi družbenimi, političnimi, ekonomskimi, psihološkimi in drugimi situacijami. Iz tega sledi, da so podobe te vrste polne praznoverja, so meditativne in služijo laični pobožnosti. Seveda je to že čas prežet z verskimi dvomi, herezijami, humanizmom. Tako kot mnoge druge podobe tudi Kristus trpin odraža človekov kozmos, sistem, odprt za razlage in posege raznih znanosti. Je srečevališče posvetnega in verskega izraza, gibljiva matrica, odprta za pomene in formulacije, ki omogočajo najširše razumevanje uradne doktrine in ljudske pobožnosti. V kontekstu tega imaginarija moramo iskati vire, ki nam pomagajo razumeti podobe Kristusa trpina, ki so nastajale v velikem številu v Evropi od 14. do 16. stoletja in so se, kljub napadom ikonoklastov in reformatorjev obdržale, sicer v manjši meri do baroka in celo do 19. stoletja. Tako je raziskava prispevala k uveljaviti slovenskega likovnega materiala v evropskem kontekstu.
Pomen za razvoj Slovenije
Novo odkrite freske z motivom Kristusa trpina, ki je, kombiniran z motivom Gregorjeve maše in orodji Kristusovega trpljenja, so pomemben dogodek pri ohranjanju naše nacionalne kulturne dediščine. Prizor je edinstven pri nas in med izjemnimi tudi v evropskem merilu. Žal je zelo poškodovan in njegovo odkrivanje in restavriranje je povzročalo konzervatorjem veliko preglavic. Vodja projekta je z njimi sodeloval pri tem primeru in v podobnih drugod po Sloveniji. Zato se je raziskovani projekt ukvarjal z ikonografskimi primeri, ki so tesno povezani z motivom Kristusa trpina. Tak je tudi prizor v cerkvi svetega Miklavža, ki kaže papeža Gregorja, ki se mu prikazuje Kristus kot mož bolečin, obdan z orodji svojega mučeništva. Motiv Kristusa trpina najdemo na nekaterih slovenskih gotskih freskah (mdr. Bled, Visoko, Sv. Ptuj, Martijanci, Plešivica, Pristava pri Polhovem Gradcu, Št. Janž nad Dravčami, Bodešče, Sv. Primož in Crngrob) pa tudi pozneje v baroku. Ti prizori niso samo umetniško delo, ampak so predvsem orodja za prakticiranje meditacije. So okrajšave, podobno kot je Kristus na križu okrajšava celotnega prizora Križanja. Posamezna orodja mučeništva in oprsja glavnih Kristusovih sovražnikov so prikazani kot emblemi, kot opomniki k premisleku in kontemplaciji. Vsi objekti si reducirani na vlogo nosilnih znakov, ki pritegnejo pozornost na nekaj višjega in sprožajo zgodbo, bistvo in simboliko tistega, kar predstavljajo. So srednjeveške Summe, povzetek stvari in ljudi, ki spominjajo na najhujše trenutke Kristusovega trpljenja, prek katerih vernik sam začuti bolečino. Motiv Kristusa trpina so doslej obravnavali slovenski umetnostni zgodovinarji samo s tradicionalno metodo umetnostne zgodovine. Zgodovinsko antropološki pristop, s kakršnim se ga loteva pričujoča raziskava pa bo prinesel širše uporabne rezultate za razvoj Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno