Projekti / Programi
Cerkveni glasbeni fondi slovenskih obalnih mest
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.08.00 |
Humanistika |
Muzikologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H320 |
Humanistične vede |
Muzikologija |
nacionalna glasbena dediščina; starejša glasba na Slovenskem; glasbeni rokopisi in tiski 16. do 19. stoletja; cerkveni glasbeni fondi; Koper, Izola in Piran; repertoarna analiza; glasbeni fondi institucij; elektronske podatkovne zbirke
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
17894 |
Božidara Frelih |
Muzikologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
147 |
| 2. |
31215 |
dr. Klemen Grabnar |
Muzikologija |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2010 |
121 |
| 3. |
13137 |
dr. Metoda Kokole |
Muzikologija |
Vodja |
2007 - 2010 |
424 |
| 4. |
09622 |
dr. Jurij Snoj |
Muzikologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
299 |
| 5. |
27509 |
dr. Katarina Šter |
Humanistika |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2010 |
419 |
| 6. |
29393 |
dr. Maruša Zupančič |
Muzikologija |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
69 |
Organizacije (1)
Povzetek
Velika vrednost in pomen v Kopru, Izoli in Piranu ohranjene starejše glasbene dediščine – predvsem duhovne, ki jo danes hranijo predvsem cerkvene ustanove slovenskih obalnih mest, sta bila ugotovljena že ob zaključku sredi leta 2004 preteklega aplikativnega projekta "Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim ozirom na slovenske primorske arhive" (L6-3122). Bogato gradivo, ki je bilo evidentirano in generalno ovrednoteno ter je zaradi znanih zgodovinskih okoliščin v glavnem duhovne narave, je sedaj treba natančno popisati v splošni register starejše slovenske glasbene dediščine. Nova metodologija beleženja, ki jo podpira izdelan sistem, osnovan na najsodobnejših informacijskih tehnologijah, omogoča natančnejše primerjave različnih glasbenih parametrov z vzajemnimi podatki vseh v registru že vpisanih glasbenih del. S primerjavo glasbenih incipitov (kodirani melodični začetki), ki se avtomatično povežejo s svetovno podatkovno zbirko, je velikokrat mogoče identificirati tudi sicer nenavedenega avtorja. Register bo dopolnjen tudi s še neevidentiranimi rokopisnimi in tiskanimi skladbami, ki so bile najdene šele pred kratkim. Slovenski register se avtomatsko vključuje v svetovne elektronske kataloge starejših glasbenih virov RISM (=Répertoire International des Sources Musicales) v serijah A/I, A/II in B/IV, kar prijavljenemu projektu zagotavlja mednarodno razpoznavnost in odmevnost. Sočasno z omenjeno splošno nalogo prijavljenega projekta sodelujoči člani projektne skupine, ki so vodilni slovenski strokovnjaki za ožja strokovna raziskovalna področja, načrtujejo tudi specifične repertoarne in analitično-primerjalne raziskave: študijo o najzgodnejših pergamentnih glasbenih kodeksih (14.–16. stoletje); repertoarne analize in umestitvene študije avtorskih tiskanih zbirk iz 17. stoletja, ki so se ohranile v Kopru in v Piranu; raziskave skladb in glasbenih aktivnosti nekaterih najpomembnejših skladateljev, katerih dela so ohranjena v arhivih slovenskih obalnih mest, na primer dela Giovannija Antonia Rigattija (ok. 1613–1648) in koprskega mojstra Antonia Tarsie (1643–1722), kot tudi nekaterih drugih avtorjev, katerih glasbeno delo se slogovno navezuje na ustvarjalno delo Tarsie: Giovannija Legrenzija, Giovannija Battista Bassanija idr.
Pomen za razvoj znanosti
Elektronski način dokumentiranja glasbenega gradiva omogoča razširitev metodološkega inštrumentarija muzikoloških raziskav na podlagi primerjav različnih glasbenih elementov in struktur, preko primerjave incipitov, vpisanih v svetovnem popisu, pa tudi identifikacijo anonimnih avtorjev. Takšna metodologija prinaša poleg analize glasbenega repertoarja nove rezultate raziskav, zanimive tudi za evropsko muzikologijo, kot so mednarodne interakcije med glasbeniki, nosilci glasbenega dela in samimi glasbenimi deli v srednjeevropskem prostoru. Rezultati muzikoloških raziskav, pridobljeni s pomočjo aktualnih sodobnih metod večplastne komparativne analize, omogočajo novo interpretacijo glasbene kulture na Slovenskem oziroma umestitev slovenskega glasbenega dela v širši evropski prostor in njegovo ponovno ovrednotenje.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen muzikoloških raziskav starejših glasbenih virov na Slovenskem je vedno dvojen: nacionalen in mednaroden. Po eni strani tovrstne raziskave dajejo odgovor na vprašanje o nacionalni (kulturni) identiteti, po drugi strani pa prispevajo k vključevanju slovenske glasbene dediščine v srednjeevropsko in celo širše evropsko glasbeno in kulturno zgodovino. Za razvoj slovenske historične muzikologije in njenih raziskav nacionalne glasbene dediščine ter hkrati njenega sistematičnega ohranjanja je danes bistvenega pomena čim popolnejši in z najsodobnejšimi informacijskimi tehnologijami podprt sistem beleženja teh glasbenih virov. Nove informacijske tehnologije ne omogočajo le hitrejših, temveč predvsem natančnejše in mnogoplastnejše raziskave, ki temeljijo na primerjalnih metodah strukturnih elementov dobro načrtovanega metapodatkovnega modela.
Z v celoti realiziranim podrobnim elektronskim popisom vsega gradiva treh nahajališč v Kopru (Škofijski arhiv, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja in Pokrajinski arhiv Koper), ki ga podpira vrhunsko strokovno zasnovan informacijski sistem (Kallisto), je Nacionalni register starejše glasbene dediščine bogatejši za skoraj 850 podrobno opisanih rokopisnih enot. Informatizacija podatkov o glasbeni dediščini je danes namreč osnovnega pomena za ohranjanje celotne slovenske nacionalne kulturne dediščine. Skupaj z analizo popisanih cerkvenih glasbenih fondov slovenskega obalnega mesta Koper ta projekt sodi med ključne elemente v okviru nacionalnega programa za ohranjanje glasbene in kulturne dediščine.
Pomemben je tako za ozaveščanje slovenske kot tudi mednarodne javnosti ter stroke o tem pomembnem delu glasbene dediščine na Slovenskem. Z javno dostopnimi podrobnimi podatki, objavljenimi v obliki katalogov in razprav, rezultati neposredno koristijo potencialnim izvajalcem glasbenih del, raziskovalcem in vsej zainteresirani javnosti.
Repertoarne in analitično-primerjalne raziskave so po ali hkrati z natančnim popisovanjem vseh virov v mednarodno podatkovno zbirko RISM (katalog je javno dostopen na: http://opac.rism.info) potekale v smeri večje specializacije in podrobnejših avtorsko analitičnih primerjav z nekaterimi najpomembnejšimi sodobniki lokalnih avtorjev in del nastalih za rabo v ustanovah slovenskih obalnih mest. Opravljene so bile raziskave glasbene zapuščine skladateljev Giovannija Antonia Rigattija iz 17. stoletja in Giacoma Genza iz 19. stoletja. Raziskan je bil tudi fond glasbenih prepisov Koprčana Antonia Tarsie ter izpostavljen pomen nekaterih prepisanih del za nastanek nekaterih njegovih lastnih skladb. Povsem nova je analiza dialognega repertoarja ohranjenega v Kopru in vpliva na glasbeno delo Antonia Tarsie. Prav tako so novi tudi izsledki o življenju obeh skladateljev, ki sta bila tesno povezana z delovanjem glasbene kapele koprske katedrale.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
