Projekti / Programi
Vpliv nekdanjega gospodarjenja s krajino na sedanjo gozdno vegetacijo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
vegetacija/gozd/raba krajine/kataster/aeroposnetki/
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
10194 |
dr. Andraž Čarni |
Biologija |
Vodja |
2007 - 2010 |
566 |
| 2. |
16206 |
dr. Petra Košir |
Biologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
131 |
| 3. |
20842 |
dr. Aleksander Marinšek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
386 |
| 4. |
30797 |
dr. Andrej Paušič |
Biologija |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
174 |
| 5. |
17094 |
dr. Urban Šilc |
Biologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
424 |
| 6. |
21452 |
dr. Igor Zelnik |
Biologija |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
231 |
Organizacije (1)
Povzetek
V Evropi se je v zadnjih desetletjih podoba kulturne krajine precej spremenila, ker je prišlo do opuščanja tradicionalnega kmetijstva in do izseljevanja prebivalstva iz kmetijskih območij. Velike površine, ki so sedaj prepuščene naravni sukcesiji in se postopoma spreminjajo v gozd. Prav tako pa se spreminja tudi vrstna sestava in ekološke razmere v samem gozdnem sestoju. Zaradi spremembe rabe se zmanjšuje tako krajinska in biološka pestrost. S pomočjo katastra, aeroposnetkov in dela na terenu bomo pridobili informacije o stanju krajine na raziskovanem območju v letih 1825, 1900, 1950 in trenutno stanje. Podatke bomo obdelali s sodobnimi metodami za raziskave krajine in vegetacije.
V okviru projekta je predvideno:
• Pridobivanje, zbiranje in obdelava prostorskih podatkov o nekdanji in sedanji rabi raziskovanega območja v različnih časovnih obdobjih
• Pridobivanje podatkov o vrstni sestavi in ekoloških značilnosti sedanjega vegetacijskega pokrova (predvsem gozdov, ki so naravna vegetacija tega območja ) tega območja
• Obdelava prostorskih in vegetacijskih podatkov in izdelava korelacije med sestavo vzorčenih združb s prostorskimi podatki (predvsem o nekdanji rabi območja) ter modeliranje nadaljnjega razvoja krajine in vegetacije na raziskovanem območju.
Projekt bo poskusil odgovoriti na naslednja vprašanja:
• Kako se je raba krajine spreminjala skozi čas?
• Ali se različna raba krajine odraža na vrstno in ekološko zgradbo gozdnih združb?
• Kakšen je potek razvoja vegetacije (analiza s pomočjo kronosekvenc)?
• Kakšen bo razvoj vegetacije in krajine v prihodnje (predikcija)?
Pomen za razvoj znanosti
Projekt se ukvarja z enim od pomembnih problemov v vegetacijski ekologiji - sukcesijami. Poznavanje mehanizmov, procesov in sprememb, ki potekajo vzdolž časovnega gradienta, je pomembno vprašanje vegetacijske ekologije tudi v svetu. Z rezultati se bomo vključili v splošno strokovno razpravo, ki je v strokovni javnosti zelo živahna, saj v zadnjih desetletjih prihaja do bistvenih sprememb v kulturni krajini. Zato so se spremenili tudi vplivi na krajino, kar je povzročilo številne sukcesije.
Projekt obdeluje s sukcesijo na različnih nivojih, začenši s krajino, rastlinskimi združbami in samimi rastlinami in njihovimi lastnostmi. Takšen integralni pristop omogoča boljše razumevanje vegetacije ter povezavo naravnih procesov in družbenoekonomskih dejavnikov. V teku projekta smo razvili tudi nove pristope pri raziskovanju sukcesij, za katere upamo, da bodo imele ustrezen odmev v mednarodni znanstveni javnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Podatki, ki jih je pridobila projektna skupina so pomembni za razvoj Slovenije na različnih področjih, in sicer:
1./ Strategija upravljanja s prostorom. Podatki mnogo prispevajo k razumevanju vegetacije značilnih belokrajinskih steljnikov in potrebi po njihovi zaščiti.
2./ Predpisi. Na območju se pojavljajo vrste, ki jih vsebuje Habitatna direktiva, Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah itd. Tako smo evidentirali vrste, ki so pomembne za naravovarstvo.
3./ Druge uporabne vede. Tako je raziskana tipologija sukcesijskega razvoja gabrovih gozdov, ki je uporabna za gozdarstvo, saj je gozdna združba tista osnovna naravna enota, na kateri temelji gospodarjenje z gozdovi.
4./ Naravna dediščina. Objekti naših raziskav so osnovni elementi naravne dediščine, ki jih moramo najprej odkriti (spoznati) in nato tudi varovati. Tako je potrebno na pomen naše naravne dediščine opozarjati tudi širšo (strokovno) javnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
