Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Leksika in potek izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
H352  Humanistične vede  Slovnica, semantika, semiotika, sintaksa 
H401  Humanistične vede  Nauk o narečjih 
Ključne besede
koroška narečja, narečna leksika, lingvistična geografija, tezaver
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (3)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05799  dr. Vera Smole  Jezikoslovje  Raziskovalec  2007 - 2008  494 
2.  23441  dr. Matej Šekli  Jezikoslovje  Vodja projekta/programa  2008 - 2010  396 
3.  28250  dr. Andrejka Žejn  Humanistika  Raziskovalec  2007 - 2010  82 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
2.  8206  Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju - Slowenisches Wissenschafts Institute in Wien  Dunaj    288 
Povzetek
Triletni raziskovalni projekt bo zajemal nadaljevanje raziskav slovenske narečne leksike na avstrijskem Koroškem, ki bo v končni obliki urejena v dveh zvezkih slovarja – od črk Kd do Na, imenovanega Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Slovar je dvojezičen, iztočnice so poknjižene oblike slovenskih narečnih leksemov, razlagalni jezik pa je nemščina. Dokončanje slovarja je prvi od petih delnih ciljev obsežnega projekta Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. V okviru prijavljenega projekta se bo začel uresničevati tudi tretji delni cilj, tj. izdelava leksičnih kart z namenom določitve poteka izoleks na tem področju. Narejena bo digitalna osnovna karta z mrežo raziskovalnih točk in vsaj 5 leksično-besedotvornih oz. semantičnih kart s pomočjo programskih orodij, razvitih za izdelavo Slovenskega lingvističnega atlasa.
Pomen za razvoj znanosti
Za razvoj slavistične in slovenistične znanosti so 6. in 7. izdelani zvezek Tezavra kot nadaljevanje serije in objavljene leksične jezikovne karte zelo pomembni zaradi večje sistematizacije in objave gradiva iz koroških slovenskih narečij, posebnega in pomembnega dela slovenskega jezikovnega ozemlja. Na avstrijskem Koroškem so namreč slovenska narečja podvržena močnemu vplivu večinskega nemškega jezika, deloma pa tudi vplivu slovenskega knjižnega jezika. Objavljen slovar in jezikovne karte so pomembno dokumentaristično gradivo, ki omogoča nadaljnje znanstveno preučevanje (zgodovinskojezikoslovno, geolingvistično, kontaktnolingvistično, socilingvistično, kulturološko proučevanje). Podrobnejše regionalne geolingvistične raziskave so pomembni za geolingvistično proučevanje širšega slovenskega kot širšega slovanskega jezikovnega ozemlja. Velik delež izposojenk iz nemščine, ki so se prevzemale v slovenska narečja v večstoletnih stikih germanske in slovanske jezikovne skupine, se je namreč ohranil samo v slovenskih narečjih, ne pa tudi v nemščini. Tako je slovensko narečno gradivo tudi vir za zgodovinskojezikoslovne in sociolingvistične ter širše kulturološke raziskave nemškega jezika. Poleg tega je dokumentirano gradivo podlaga za raziskovanje prevzemanje iz slovenskega v nemški jezik, saj prevzemanje poteka večinoma na ravni narečja, ne pa knjižnega jezika. Tezaver je eno najpomembnejših narečnih leksikografskih del za slovensko jezikovno ozemlje. K razvoju znanosti prispeva že sama njegova zasnova kot zgled za podobno dialektološka in leksikografska dela ter kot pomemben prispevek k besednemu korpusu za vseslovenski narečni slovar.
Pomen za razvoj Slovenije
Z dvostranskim raziskovalnim projektom L6-9052 je bilo preko Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju institucionalizirano pomembno mednarodno znanstveno sodelovanje med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Avstrijsko akademijo znanosti, ki sta bila sofinancerjema projekta. Tako narečni slovar Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten (Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem) kot jezikovne karte so pomemben dejavnik pri ohranitvi slovenske jezikovne in kulturne dediščine na avstrijskem Koroškem, saj so slovenska narečja v Avstriji med vsemi slovenskimi govori verjetno najbolj izpostavljena jezikovni asimilaciji s strani večinskega jezika (nemščine). Z nadaljnjim izdajanjem slovarja bo vsaj v pisni obliki ohranjeno dragoceno jezikovno gradivo in z njim zamejeno območje obstoja slovenske jezikovne skupnosti na avstrijskem Koroškem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno