Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Besedje iz pomenskega polja 'človek' v slovenskih narečjih - geolingvistična predstavitev

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.01  Humanistika  Jezikoslovje  Raziskovanje posameznih jezikov 

Koda Veda Področje
H401  Humanistične vede  Nauk o narečjih 
Ključne besede
Slovenski lingvistični atlas, dialektologija, geolingvistika, slovenska narečja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19181  dr. Tjaša Jakop  Jezikoslovje  Raziskovalec  2008 - 2010  328 
2.  10288  dr. Carmen Kenda-Jež  Jezikoslovje  Raziskovalec  2007 - 2010  285 
3.  06331  dr. Vladimir Nartnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2007 - 2010  365 
4.  23441  dr. Matej Šekli  Jezikoslovje  Raziskovalec  2008 - 2009  412 
5.  10353  dr. Jožica Škofic  Jezikoslovje  Vodja projekta  2007 - 2010  626 
6.  07635  dr. Peter Weiss  Jezikoslovje  Raziskovalec  2007 - 2010  691 
7.  20690  dr. Danila Zuljan Kumar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2007 - 2010  425 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
Triletni raziskovalni projekt bo zajemal oblikovanje interaktivne podatkovne baze, jezikoslovno analizo in geolingvistično predstavitev slovenskega narečnega besedja za pomensko polje »človek«, tj. besede za dele telesa, bolezni in družino v obsegu, določenem z vprašalnico Slovenskega lingvističnega atlasa. Besedje, ki se že od začetka 50-ih let 20. stoletja zbira za Slovenski lingvistični atlas, ki zajema 406 krajevnih govorov v Sloveniji in zamejstvu (nekatere točke na slovenskem jezikovnem obrobju bo treba šele zapisati, mnoge obstoječe zapise pa preveriti in po potrebi dopolniti z anketiranjem narečnih govorcev na terenu), bo iz listkovne in zvezkovne kartoteke s pomočjo vnašalnega sistema ZRCola preneseno v elektronsko bazo podatkov SlovarRed, s pomočjo geografskih informacijskih sistemov (GIS) pa bo omogočena njegova predstavitev na jezikovnih, tj. besednih/leksičnih in besedotvornih, kartah. Natančen izpis gradiva v slovenski narečni transkripciji in njegova opremljenost s slikovnim in zvočnim gradivom v podatkovni bazi bosta skupaj s strokovno literaturo osnova za glasoslovno, besedoslovno (sinhrono) in etimološko (diahrono) razčlembo gradiva, na podlagi katere bo zbrano besedje mogoče predstaviti na simbolnih, izoglosno-ploskovnih in napisnih oz. kombiniranih kartah. To bo torej ne le prvi zvezek že dolgo pričakovanega SLA z okoli 100 komentiranimi kartami, ampak bo tako urejeno in analizirano besedje hkrati pomenilo tudi začetek nastajanja vseslovenskega narečnega slovarja. Ker je slovenščina eden redkih slovanskih (in evropskih) jezikov, ki še nima svojega lingvističnega atlasa, želijo sodelavci pri tem projektu čim prej ne le nadoknaditi zamujeno, ampak s sodobnimi orodji in v skladu z aktualnim dogajanjem v svetovni dialektologiji slovenski jezik in njegova narečja predstaviti strokovni in drugi (šolski) javnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Te dialektološke raziskave so pomembne tako za slovensko kot slovansko in širšo evropsko dialektologijo (kar vključuje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih Slovanski in Evropski lingvistični atlas), povezujejo pa se tudi z drugimi jezikoslovnimi (npr. etimologija, sociolingvistika, zgodovina knjižnega jezika) in nejezikoslovnimi disciplinami (zlasti etnologijo, zgodovino, pa tudi biologijo, geografijo itd.). Te rezultate dialektoloških raziskav lahko uporabljajo kot gradivo za nadaljnje ožjestrokovno usmerjene raziskave ali za neposredno/posredno primerjavo z rezultati svojih raziskav ter tako multidisciplinarno znanstveno obravnavo in ohranjanje nacionalne naravne in kulturne dediščine. Zbirka za SLA je namreč kljub pomanjkljivostim najbogatejša zbirka narečnega gradiva s celotnega zemljepisnega področja slovenskega jezika in tako že dolgo vir domačim in tujim raziskovalcem pri osvetljevanju zgodovine slovenskega jezika, zaradi zemljepisno obrobnega položaja slovenskega jezika in posledične arhaičnosti pa tudi izjemno bogat vir za etimološke, primerjalne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske jezikovne skupine. Rezultati raziskav bodo zanimivi ne le za strokovno javnost, ampak tudi za laične uporabnike, ki jih zanima življenje in raba narečnega besedja, ki skupaj s predmetnostjo, ki izginja zaradi spreminjajočega se sveta, tone v pozabo in ga poznajo le še najstarejši narečni govorci (zlasti na podeželju). Zaradi vpliva knjižnega jezika (zlasti šole in medijev) se raba krajevnih govorov spreminja, ponekod prihaja do konvergentnega razvoja oz. narečja dobivajo ne le drugačno podobo, ampak tudi drugačno vlogo v vsakdanjem življenju, kot so jo imela nekoč. Kartografska predstavitev narečnih besed s strokovnim komentarjem bo narečno besedje plastično približala tudi nestrokovnim uporabnikom in nenarečnim govorcem, s kartami bo v šolah mogoče bolj nazorno predstaviti slovenska narečja, že pregovorna narečna pisanost slovenskega jezika pa bo tudi s pomočjo teh kart bolj razumljiva tudi tujcem (ne le učečim se slovenščine kot tujega jezika ali jezika prednikov, ampak tudi turistom, poslovnežem ipd.).
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskav bodo izredno pomembni za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, saj se zaradi vedno večje komunikacijske pretočnosti slovenskega prostora, globalizacije in sodobnega načina življenja narečja relativno hitro spreminjajo na vseh jezikovnih ravninah, posebno tudi na besedni – besede izginjajo skupaj s predmetnostjo in dejavnostmi, ki jih poimenujejo, ali se nadomeščajo z izposojenkami iz različnih jezikov v stiku, vedno večji vpliv ima tudi knjižni jezik medijev, šole itd. Ker se je gradivo za to raziskavo zbiralo vso drugo polovico dvajsetega stoletja, pomeni njegov zapis, analiza in predstavitev javnosti tudi možnost, da se ohrani vsaj del te kulturne, tj. jezikovne dediščine, in s tem poveča možnost za ohranjanje nacionalne identitete – zlasti na robu slovenskega jezikovnega prostora, tj. tudi v vseh sosednjih državah. Znano je, da so zlasti izseljenci zaradi manjših stikov z matično domovino in jezikom izgubili tudi stik z razvojem maternega jezika, v svojem govoru/idiolektu pa pogosto ohranili (razvojno) starejšo obliko domačega krajevnega govora – atlas bo tako tudi zanje pomembna pomoč pri ohranjanju kulturne in nacionalne identitete kljub neznanju/neaktivni rabi slovenskega knjižnega jezika. Ker še nimamo vseslovenskega narečnega slovarja, bo atlas s svojimi indeksi posredno uporaben tudi kot zbirka besed/leksemov za izbrano pomensko polje, kar se ujema s prvotno Ramovševo predstavo o atlasu kot »nekakšnem slovarju, ki ni abecedno, ampak zemljepisno urejen«.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno