Projekti / Programi
Fizikalno kemijski procesi tvorbe radioaktivnih nano aerosolov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.04.00 |
Naravoslovje |
Kemija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P003 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija |
radonovi kratkoživi razpadni produkti, nevezana frakcija, vezana frakcija, nano aerosoli, dozimetrija
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29524 |
dr. Asta Gregorič |
Geologija |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
184 |
| 2. |
29295 |
dr. Ivan Iskra |
Materiali |
Tehnični sodelavec |
2008 - 2011 |
67 |
| 3. |
07560 |
dr. Maja Remškar |
Fizika |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
831 |
| 4. |
22137 |
Bernarda Urankar |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
26 |
| 5. |
10968 |
dr. Janja Vaupotič |
Kemija |
Vodja |
2008 - 2011 |
604 |
| 6. |
18290 |
dr. Polona Vreča |
Geologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
699 |
| 7. |
15729 |
Stojan Žigon |
|
Tehnični sodelavec |
2008 - 2011 |
315 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.706 |
Povzetek
V projektu bomo merili koncentraciji radona (Rn) in radonovih kratkoživih razpadnih produktov (RnDP), faktor radioaktivnega ravnotežja (F) med Rn in RnDP ter predvsem delež nevezanih nano RnDP v zraku (fun), in to v domovih, javnih zgradbah, kraških jamah in toplicah. Obenem bomo beležili tudi hidrometeorološke razmere (temperaturo, tlak in relativno vlažnost zraka) in študirali njihov vpliv na zgoraj naštete izmerjene parametre. Posebno skrb bomo pri tem posvetili vplivu na tvorbo aerosolov nano RnDP in na velikostno porazdelitev aerosolov, ki določa vrednost fun. Skušali bomo tudi ugotoviti naravo vezi med RnDP in aerosoli. V ta namen bomo meritve izvedli tudi v zraku znotraj in zunaj ob nekaterih napravah, pri katerih proizvodnji se sproščajo prašni delci (industrijski obrati, prometnice); tudi tu nas bodo predvsem zanimali delci nano velikosti.
Iz izmerjenih vrednosti fun bomo izračunali dozne pretvorbene faktorje, uporabljajoč poznane dozimetrijske modele, in jih primerjali z dozimetrijskimi faktorji, ki izhajajo iz epidemioloških študij.
Pomen za razvoj znanosti
Dozimetrija radona je zelo zapletena in se zato še vedno razvija in dopolnjuje. Eno od ključnih in še nerazrešenih vprašanj je, zakaj so dozni pretvorbeni faktorji (in s tem efektivne doze), ki jih dobimo po dozimetrijskem modelu (DCF-D), nekajkrat višji od onih, ki so jih izpeljali na osnovi epidemioloških študij (DCF-E). Za razrešitev tega problema potrebujemo v prvi vrsti kakovostne eksperimentalne podatke o nivojih radonovih kratkoživih razpadnih produktov v različnih okoljih, pri različnih meteoroloških razmerah in bivanjskih navadah ter režimu dela. Tovrstne raziskave so v glavnem omejene na laboratorije in modelne hiše, kjer lahko študiramo osnovne zakonitosti pri kontroliranih pogojih za vsak posamezen parameter, težko pa ustvarimo soodvisnost parametrov, kot jo imamo v realnem okolju. Prav v tem je prednost naših raziskav, saj jih večinoma izvajamo v realnih okoljih. Rezultati našega projekta bodo prispevali pomemben delež k izgradnji bogate podatkovne baze o deležu nevezanih radonovih razpadnih produktov (enega od ključnih parametrov v dozimetriji radona) v zraku bivalnega in delovnega okolja. Delno smo pojasnili vlogo, ki jo imata številčna koncentracije in velikostna porazdelitev splošnih nano aerosolov na tvorbo in raven koncentracije nano radonovih razpadnih produktov v zraku bivalnega in delovnega okolja in poiskali parametre, ki imajo pri tem največji vpliv. Vrednosti DCF-D, izračunane iz izmerjenih koncentracij nano radonovih razpadnih produktov, bodo osnova za nadaljevanje razprave o razlikah med DCF-D in DCF-E, ki bodo končno pripeljale bodisi do modifikacije sedanjih dozimetrijskih modelov ali do spremembe številčnih vrednosti količin, ki nastopajo v teh modelih.
Po drugi strani pa bodo rezultati naše raziskave prispevali k razumevanju vpliva potresne in tektonske aktivnosti na transport radona in s tem k razlagi za povišane koncentracije v bivalnem in delovnem okolju.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen naših rezultatov za razvoj Slovenije lahko strnemo v naslednje točke:
a) Kot prvi v Sloveniji smo izmerili številčno koncentracijo in velikostno porazdelitev aerosolov v velikostnih območjih 10–1100 nm in 5–530 nm v izbranih okoljih in ob izbranih virih aerosolov, kot so avtoceste, križišča in različni procesi v delavnicah in laboratorijih; s tem vpeljujemo dodaten element v preiskovanju kakovosti našega okolja in vplivov različnih človekovih dejavnosti nanj,
b) Ti podatki bodo v pomoč upravnim organom pri pripravi pravilnikov za uravnavanje omejitev koncentracij nano aerosolov v delovnem in bivalnem okolju,
c) Rezultati iz Postojnske jame bodo v pomoč vodstvu jame pri načrtovanju dolžine delovnega časa za jamske vodnike,
d) Metodologijo, ki smo jo razvili ob Ravenskem prelomu, bi bilo mogoče uporabiti pri lociranju drugih aktivnih prelomov v Sloveniji,
e) Naši izsledki o ravneh radona v zunanjem zraku, v tleh in v kraških jamah so majhen prispevek tudi k geološkemu in tektonskemu poznavanju Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
