Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

BOLEZNI POVZROČENE Z RAZLIČNIMI GENOTIPI BAKTERIJE CLOSTRIDIUM DIFFICILE V SLOVENIJI

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 
Ključne besede
Clostridium difficile, javno zdravje, bolnišnične okužbe, antibiotiki, genotipizacija, črevesne okužbe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10981  dr. Milan Čižman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2008 - 2010  451 
2.  30755  dr. Sandra Janežič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2011  155 
3.  22300  dr. Božena Kotnik Kevorkijan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2008 - 2010  218 
4.  28876  Nadja Orešič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2008 - 2011 
5.  15476  dr. Marko Pokorn  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2008 - 2010  305 
6.  10478  Jelka Helena Reberšek-Gorišek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2008 - 2010  405 
7.  12278  dr. Maja Rupnik  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2008 - 2011  686 
8.  11329  dr. Maja Sočan  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2008 - 2010  610 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.698 
2.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  22.867 
Povzetek
Bakterija Clostridium difficile je trenutno v svetu med najpomembnejšimi povzročitelji bolnišničnih okužb. Bolezenski znaki so lahko driske, kolitisi ali pseudomembranozni kolitis, praviloma pa se bolezen razvije kadar je normalna črevesna flora porušena zaradi antibiotične ali druge terapije. Seve bakterije C. difficile lahko z molekularnimi metodami tipizacije (ribotipizacija ali pulzna elektroforeza) razdelimo na več kot 150 genotipov in nekateri med njimi so povezani s povišano virulenco. Najbolj razširjen je tip BI/NAP1/027, vendar povišano virulenco kažejo tudi drugi genotipi bakterije. Zaskrbljujoče je tudi naraščanje števila smrtnih primerov, težkih obolenj ter naraščanje števila primerov pri populacijah s predhodno nizko stopnjo tveganja (mladi ljudje, ni predhodnega zdravljenja z antibiotiki, ni predhodne hospitalizacije). Da bi lahko učinkovito zaznavali porast okužb s C. difficile in nadzorovali njihovo širjenje, je treba slediti osnovni nivo pojavljanja okužb, pravočasno prepoznavati nove genotipe s povišano virulenco in spremljati raznolikost genotipov prisotnih v določenem okolju. Cilji projekta so določiti pogostnost posameznih genotipov v Sloveniji, značilnosti poteka bolezni in njihovo povezavo s prevladujočimi genotipi, dejavnike tveganja ter oceniti povišanje stroškov vezanih na okužbo.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru projekta so bile razvite nove metode, kot so izboljšana metoda tipizacije ter metoda detekcije netoksigenih C. difficile sevov, ki bodo splošno uporabne v svetu na področju raziskav C. difficile. Prav tako so bili pridobljeni (in objavljeni ali je objava v pripravi) mikrobiološki in epidemiološki podatki za Slovenijo, ki do sedaj še niso bili poznani ter bodo uporabni tudi za mednarodno strokovno javnost za primerjavo razširjenosti posameznih skupin bakterije C. difficile. Rezultati o deležu koloniziranih pacientov ob sprejemu v bolnišnico so prav tako mednarodno pomembni, saj so izjemno maloštevilni.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati pridobljeni v okviru tega projekta so pomembni za poznavanje stanja okužb s C. difficile, ki sodi med najpomembnejše povzročitelje bolnišničnih okužb v razvitem svetu. Pridobili smo podatke, ki do sedaj za Slovenijo niso bili na voljo in sicer: podatke o pogostnosti in raznolikosti bakterije C. difficile za dve največji slovenski regiji ter zelo grobo oceno za preostale regije, podatke o prisotnosti bakterije ob pričetku hospitalizacije, okvirne podatke o prisotnosti bakterije v okolju v bolnišnicah ter epidemiološke podatke. V okviru projekta se je okrepilo sodelovanje med tremi pomembnimi dejavniki, ki sodelujejo pri obvladovanju bolnišničnih okužb: kliniki, epidemiologi in mikrobiologi. Že ob koncu leta 2010 smo pričeli zaznavati prisotnost genotipov s C. difficile s povišano stopnjo virulence, ki so bili prej najdeni v slovenskem prostoru le izjemoma, po koncu projekta (februar-marec 2011) pa smo izjemno hitro in uspešno zaznali in omejili izbruh s tipom 027. Eden od pomenov za razvoj Slovenije je tako vzpostavitev učinkovitega (čeprav neuradnega) nadzora nad okužbo. Prav tako so se v okviru projekta izobraževali mladi strokovnjaki iz prakse, diplomanti ter doktorandi (mladi raziskovalec).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno