Projekti / Programi
BOLEZNI POVZROČENE Z RAZLIČNIMI GENOTIPI BAKTERIJE CLOSTRIDIUM DIFFICILE V SLOVENIJI
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
Clostridium difficile, javno zdravje, bolnišnične okužbe, antibiotiki, genotipizacija, črevesne okužbe
Raziskovalci (8)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
10981 |
dr. Milan Čižman |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
447 |
2. |
30755 |
dr. Sandra Janežič |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2011 |
138 |
3. |
22300 |
mag. Božena Kotnik Kevorkijan |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
211 |
4. |
28876 |
Nadja Orešič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
0 |
5. |
15476 |
dr. Marko Pokorn |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
292 |
6. |
10478 |
Jelka Helena Reberšek-Gorišek |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
404 |
7. |
12278 |
dr. Maja Rupnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Vodja |
2008 - 2011 |
642 |
8. |
11329 |
dr. Maja Sočan |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
593 |
Organizacije (2)
Povzetek
Bakterija Clostridium difficile je trenutno v svetu med najpomembnejšimi povzročitelji bolnišničnih okužb. Bolezenski znaki so lahko driske, kolitisi ali pseudomembranozni kolitis, praviloma pa se bolezen razvije kadar je normalna črevesna flora porušena zaradi antibiotične ali druge terapije. Seve bakterije C. difficile lahko z molekularnimi metodami tipizacije (ribotipizacija ali pulzna elektroforeza) razdelimo na več kot 150 genotipov in nekateri med njimi so povezani s povišano virulenco. Najbolj razširjen je tip BI/NAP1/027, vendar povišano virulenco kažejo tudi drugi genotipi bakterije. Zaskrbljujoče je tudi naraščanje števila smrtnih primerov, težkih obolenj ter naraščanje števila primerov pri populacijah s predhodno nizko stopnjo tveganja (mladi ljudje, ni predhodnega zdravljenja z antibiotiki, ni predhodne hospitalizacije). Da bi lahko učinkovito zaznavali porast okužb s C. difficile in nadzorovali njihovo širjenje, je treba slediti osnovni nivo pojavljanja okužb, pravočasno prepoznavati nove genotipe s povišano virulenco in spremljati raznolikost genotipov prisotnih v določenem okolju. Cilji projekta so določiti pogostnost posameznih genotipov v Sloveniji, značilnosti poteka bolezni in njihovo povezavo s prevladujočimi genotipi, dejavnike tveganja ter oceniti povišanje stroškov vezanih na okužbo.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru projekta so bile razvite nove metode, kot so izboljšana metoda tipizacije ter metoda detekcije netoksigenih C. difficile sevov, ki bodo splošno uporabne v svetu na področju raziskav C. difficile.
Prav tako so bili pridobljeni (in objavljeni ali je objava v pripravi) mikrobiološki in epidemiološki podatki za Slovenijo, ki do sedaj še niso bili poznani ter bodo uporabni tudi za mednarodno strokovno javnost za primerjavo razširjenosti posameznih skupin bakterije C. difficile. Rezultati o deležu koloniziranih pacientov ob sprejemu v bolnišnico so prav tako mednarodno pomembni, saj so izjemno maloštevilni.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati pridobljeni v okviru tega projekta so pomembni za poznavanje stanja okužb s C. difficile, ki sodi med najpomembnejše povzročitelje bolnišničnih okužb v razvitem svetu. Pridobili smo podatke, ki do sedaj za Slovenijo niso bili na voljo in sicer: podatke o pogostnosti in raznolikosti bakterije C. difficile za dve največji slovenski regiji ter zelo grobo oceno za preostale regije, podatke o prisotnosti bakterije ob pričetku hospitalizacije, okvirne podatke o prisotnosti bakterije v okolju v bolnišnicah ter epidemiološke podatke.
V okviru projekta se je okrepilo sodelovanje med tremi pomembnimi dejavniki, ki sodelujejo pri obvladovanju bolnišničnih okužb: kliniki, epidemiologi in mikrobiologi. Že ob koncu leta 2010 smo pričeli zaznavati prisotnost genotipov s C. difficile s povišano stopnjo virulence, ki so bili prej najdeni v slovenskem prostoru le izjemoma, po koncu projekta (februar-marec 2011) pa smo izjemno hitro in uspešno zaznali in omejili izbruh s tipom 027. Eden od pomenov za razvoj Slovenije je tako vzpostavitev učinkovitega (čeprav neuradnega) nadzora nad okužbo.
Prav tako so se v okviru projekta izobraževali mladi strokovnjaki iz prakse, diplomanti ter doktorandi (mladi raziskovalec).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si