Projekti / Programi
UPORABA ANTIANGIOGENE siRNA ZA ZDRAVLJENJE MALIGNIH MELANOMOV
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
melanom, genska terapija, antiangiogena terapija, RNA interferenca, elektroporacija, siRNA,
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0302 |
ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA |
Ljubljana |
5055733000 |
15.472 |
Povzetek
Zdravljenje malignega melanoma predstavlja poseben problem, predvsem pri napredovali bolezni, zaradi naraščajoče incidence, kot tudi zaradi pomanjkanja tarčnih zdravil. Ob naraščajočem znanju o biologiji melanoma, spoznavamo nove potencialne tarčne molekule. Taka je adhezijska molekula, znana pod imenom melanoma cell adhesion molecule (MCAM/CD146), ki ima pomembno vlogo pri progresu melanoma. Udeležena je pri invaziji melanomskih celic, metastaziranju in angiogenezi. Zato bi specifična tarčna zdravila proti tej molekuli bila učinkovita pri zdravljenju melanoma pri bolnikih z napredovalo, metastatsko boleznijo. Nekatere študije zo že pokazale terapevtski pomen protiteles proti CD146, vendar še ni študij, ki bi uporabile gensko terapijo proti CD146, z uporabo siRNA ali shRNA molekulami. Namen naše študije je uporabiti gensko tehnologijo za pripravo siRNA molekule in jih transfecirati s pomočjo elektroporacije v melanomske celice in vitro in inducirane eksperimentalne tumorje miši in vivo. Če se bo ta pristop genske elektrotransfekcije pokazal za uspešnega, bo to eden od možnih novih načinov zdravljenja napredovalega malignega melanoma, predvsem kožnih zasevkov, ki v mnogih kliničnih primerih predstavljajo velik problem za zdravljenje. Z uporabo genske elektrotransfekcije, ki je že v klinični uporabi kot nevirusni vnosni sistem, se bo še povečala klinična uporabnost genske elektrotransfekcije siRNA proti CD146.
Pomen za razvoj znanosti
Pomebna naloga pri razvoju genske terapije je razvoje učinkovite in za bolnika varne transfekcije tarčnih celic. Idealna metoda transfekcije bi omogočila vnašanje zadostnih količin DNA v tarčne celice z minimalnimi stranskimi učinki. Elektrogenska terapija, pri kateri uporabljamo elektroporacijo, se je v dosedanjih raziskavah pokazala kot uspešna alternativa virusnim načinom vnosa genskega materiala v tarčne celice, vendar pa je njena glavna pomanjkljivost še vedno relativno nizka uspešnost transfekcije. V predlaganem projektu bomo nadaljevali z razvojem te metode in razširili uporabnost te metode tudi za vnos kratkih siRNA v tarčne celice. Naša raziskovalna skupina ima namreč bogate izkušnje na področju elektrogenskega prenosa plazmidnih DNA in lahko tako naše raziskave veliko doprinesejo k širši uporabnosti te metode za vnos različnih siRNA molekul, ne samo siRNA proti CD146.
Naše raziskave so usmerjene tudi v razvijanje nove strategije zdravljenja napredovalih stopnej malignega melanoma, ki ima dvojno tarčno delovanje, na tumorske celice in na endotelne celice v tumorju. Naše raziskave na področju mehanizmov delovanja in procesov, vključenih v protitumorsko delovanje in izražanja genov, povezanih z rakom, bodo prispevale tudi k bazičnemu znanju o biologiji melanoma.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj tehnologije elektrogenske terapije je relativno nov in še ne popolnoma razvit tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Raziskave na področju elektroprenosa genskega materiala bodo tako podlaga za razvoj tudi drugih pristopov, temelječih na elektroprenosu različnih genov v tarčne celice.
V projekt so bili vključeni mladi raziskovalci, ki so spoznavali in se učili te tehnologije, bazičnega znanja na tem področju, priprave in gojenja ter izolacije plazmidov in različnih testov za določanje protitumorskega učinka in določevanje mehanizmov delovanja terapij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
