Projekti / Programi
GENETSKE IN RADIOIZOTOPNE METODE V DIAGNOSTIKI IN TERAPIJI RAKA ŠČITNICE
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B790 |
Biomedicinske vede |
Klinična genetika |
| B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
| B480 |
Biomedicinske vede |
Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija |
| B145 |
Biomedicinske vede |
Jedrska medicina, radiobiologija |
rak ščitnice, genetika, zdravljenje, radioaktivni jod, prognoza, papilarni karcinom ščitnice, tiroglobulin, mutacija gena BRCA
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0302 |
ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA |
Ljubljana |
5055733000 |
15.468 |
Povzetek
Rak ščitnice (RŠ) je redka bolezen, zato obstajajo številna nerešena vprašanja glede genetike, diagnostike in zdravljenja RŠ. Projekt bo sestavljen iz štirih raziskav: 1.) genetika bolnikov z RŠ, ki imajo tudi druge malignome, 2.) prognostični dejavniki in zdravljenje bolnikov s papilarnim mikrokarcinomom ščitnice (PMKŠ), 3.) napovedni dejavniki za RŠ pri folikularni neoplazmi (FN) ščitnice in 4.) uspešnost ablacije ostanka ščitnice po totalni tiroidektomiji (TT) pri bolnikih s KŠ glede na velikost odmerka radiojoda (RAI).
1. Naši bolniki z medularnim KŠ imajo pogosto tudi rak debelega črevesa in danke (RDČD). Naša raziskovalna hipoteza je, da so nekatere mutacije RET protoonkogena povezane s pogostejšim pojavljanjem RDČD in raka dojk (RD). Pri vseh naših bolnikih s KŠ, ki imajo RDČD ali RD bomo izvedli genetsko svetovanje in gensko testiranje krvi (DGGE in sekvenčno analizo DNK) na prisotnost dednih mutacij za nastanek raka.
2. Incidenca PMKŠ povsod po svetu zelo narašča.V literaturi obstajajo bistvena razhajanja glede tega, kateri dejavniki pri bolniku s PMKŠ napovedujejo slabšo prognozo. Namen naše študije je z multivariatno analizo preživetja ugotoviti, kateri dejavniki so pri naših več kot 200 bolnikih, povezani s ponovitvijo bolezni. Rezultati naše raziskave bodo pomagali odgovoriti tudi na odprto vprašanje, kakšen naj bo obseg odstranitve bezgavk pri bolnikih s PMKŠ.
3. Noben avtor, ki je poročal o napovednih dejavnikih za RŠ pri FN, ni analiziral odvisnosti med serumsko koncentracijo tiroglobulina (Tg) in prisotnostjo raka. Naša delovna hipoteza je, da imajo višjo koncentracijo Tg pogosteje tisti bolniki, ki imajo KŠ, tisti z nižjo koncentracijo Tg pa pogosteje nimajo KŠ. V našo retrospektivno razsikavo bo vključenih več kot 250 bolnikov, ki so bili zaradi FN zdravljeni na Onkološkem inštitutu v obdobju od 1988-2004. Z multivariatno logistično regresijo bomo ugotovili, kateri so napovedni dejavniki za RŠ in ali je med njimi tudi koncentracija Tg.
4. Namen naše randomizirane prospektivne pilotne študije faza 2, v katero bomo vključili 40-50 bolnikov, je preveriti, če je pri bolnikih s KŠ po TT ali skoraj-TT z omejeno boleznijo, enako učinkovita ablacija ostanka ščitnice, kadar uporabimo 1,85 GBq ali 3,7 GBq RAI.
Pomen za razvoj znanosti
1. Cilj raziskave je bil pri naših bolnikih s karcinomom ščitnice, ki imajo tudi rak debelega črevesa/danke ali dojke napravili gensko testiranje krvi (DNK screening in sekvencioniraje DNK) na prisotnost dednih mutacij za nastanek raka ščitnice, debelega črevesa in dojke. Rezultati naše raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju mehanizmov kancerogeneze, pa tudi k bolj optimalnemu zdravljenju in sledenju bolnikov s karcinomom ščitnice, karcinomom debelega črevesa, danke ali dojk in njihovih krvnih sorodnikov. Izsledki naše raziskave potrjujejo, da je smiselno opraviti genetsko analizo pri bolnikih, ki imejo hkrati več malignomov.
2. Glede tega, kateri so prognostični dejavniki in kakšno naj bo zdravljenje bolnikov s papilarnim mikrokarcinomom ščitnice (PMKŠ) so v literaturi bistvena razhajanja. Avtopsijske študije so pokazale, da ima kar približno 30% odraslih papilarni mikrokarcinom ščitnice. Z našo raziskavo smo ugotovili, da sta prognostična dejavnika za ponovitev raka: premer primarnega tumorja in prisotnost zasevkov v bezgavkah. Naša raziskave pomaga odgovoriti tudi na odprto vprašanje, kakšen naj bo obseg odstranitve bezgavk pri bolnikih s PMKŠ. Sedaj imamo zbrane padatke o bolnikih, kar je osnova za nadaljnje razsikovanje. Namen naše prihodnje študije pa je z genetsko analizo arhivskega bioptičnega materiala pri 40 bolnikih ugotoviti kateri geni so povezani z prisotnostjo zasevkov v vratnih bezgavkah. Gensko analizo bodo napravili v laboratoriju prof. J. Cerutti iz Federalne univerze v Sao Paolu (Brazilija). Na vseh vzorcih (primarni tumor brez in z zasevki, v primerjavi z vzorci zasevkov in normalnim ščitničnim tkivom) bomo z direktnim sekveniranjem ugotovili prisotnost mutacije gena BRAF V600E na eksonu 15. Povezanost med prisotnostjo gena BRAF V600E in histološkimi podtipi oziroma klinično-patološkimi značilnostmi bomo ugotavljali s testom hi-kvadrat.
3. Poznavanje napovednih dejavnikov za karcinom pri folikularni neoplazmi ščitnice nam pomaga pri odločitvi o obsegu odstranitve ščitnice. Rezultati naše raziskave imajo velik praktičen pomen, saj bolniku in kirurgu omogočajo, da se pred operacijo lažje odločita glede obsega operacije ščitnice. Dokazali smo,da imajo bolniki s folikularno neoplazmo in nižjo koncentracijo tiroglobulina manjšo verjetnost, da imajo raka ščitnice. To omogoča, da bo imel manjši delež bolnikov po nepotrebnem preveč obsežno operacijo ščitnice, zato bo manj neželenih stranskih učinkov. Sedaj imamo zbran citološki in histološki material bolnikov s folikularno neoplazmo, kar nam omogoča nadaljnje raziskave. Ugotovili smo tudi, da kar 56% RŠ pri FN predstavlja folikularna varianta papilarnega RŠ. V literaturi je opisano, da folikularno varianto papilarnega RŠ lahko skoraj vedno dokažemo z imunohistokemičnim barvanjem s komercialno dostopnimi protitelesi za arginazo II (ARG2). V naši naslednji raziskavi bomo opravili barvanje citoloških preparatov in histološkega materiala približno 70 bolnikov s FN. Naša delovna hipoteza je, da če bodo z ARG2 protitelesi obarvali le vzorci RŠ in ne preostalih FN. Z našo raziskavo na arhivskem materialu bomo preverili ali se enako dobro imunocitokemično pobarvajo vzorci, ki so bili obdelani na različne načine. Z multivariatno logistično analizo bomo ugotavljali ali je barvanje z ARG2 protitelesi neodvisni napovedni dejavnik za RŠ pri FN. Pri naši raziskavi bo sodeloval laboratorij prof. J. Cerutti iz Federalne univerze v Sao Paolu (Brazilija), ki je edina doslej opisala, da se ARG2 protitelesa specifično vežejo s celicami folikularne variante papilarnega RŠ. Znano je, da pri tem tipu raka koncentracija Tg ni povišana, pričakujemo, da bo verjetno višja koncentracija Tg pri preostalih bolnikih s FN predstavljala večje tveganje za RŠ kot doslej. Pričakujemo, da bodo imeli izsledki naše raziskave izrazit praktičen pomen, saj lahko citološki material že pred operacijo imunocitološko pobarvamo z ARG2 protitelesi in ugotovimo, da gre za RŠ.
Pomen za razvoj Slovenije
Naš projekt je povsem v skladu z razvojno politiko države, saj se je izvajal na področju zdravja ljudi in znanosti o življenju kot je predvideno v nacionalnem in razvojnem programu. Naša študija je potekala na področju raziskovanje genomike za zdravje, kakovosti ter trajnostnega razvoja.
Neposredni pomen rezultatov naše raziskave bo za družbo zelo velik, saj bomo v bodoče lahko zdravili bolnike z rakom ščitnice bolj učinkovito. Rezultati naše raziskave bodo prispevali k bolj optimalnemu zdravljenju bolnikov in k zmanjšanju neželjenih učinkov. Naše ugotovitve bodo omogočile, da bo manjši delež po nepotrebnem preveč obsežnih operacij ščitnice, zato bo manj neželenih stranskih učinkov. Po drugi strani pa bo pri bolnikih, ki imajo rak ščitnice, potrebnih manj ponovnih operacij, kar bo zmanjšalo stroške zdravljenja.
Tudi ti naši izsledki bodo predvidoma vplivali na zdravljenje bolnikov z rakom ščitnice v drugih državah, kar bo prispevalo k promociji naše države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
