Projekti / Programi
Umetniške prakse 20. in 21. stoletja in politično
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
umetniške prakse, politično, estetsko, Alain Badiou, biopolitično, Gilles Deleuze, potencialnost, režimi vidnosti in čutnega
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
a. V zadnjih dveh desetletjih je v filozofskih in kritiških obravnavah umetniških praks prišlo do velikega preobrata, saj je z iztekom velikih teoretskih korpusov 20. stoletja postal vprašljiv tako dosedanji status umetnosti in njenih praks kot njihov odnos do politike in političnega, ki sta prav tako spremenila značaj in pomen. Estetski projekt kritičnosti in utopičnosti, na katerem je bila vzpostavljena umetnost od romantike dalje in s katerim so bile legitimirane njene raznovrstne prakse, je postal (in ostaja) skrajno vprašljiv.
b.
c. Cilj raziskovalnega projekta je, da na osnovi navedenih stališč prouči današnji odnos med umetniškimi praksami in političnim. Pri tem bo posebna pozornost posvečena zlasti sledečim pojmom in njihovim konceptualizacijam: umetniške prakse, estetske prakse, umetnost kot dogodek, politika, politično, hegemonija, politični dogodek, delitev čutnega, možnost in nemožnost skupnosti. Kot vezni člen med moderno in postmoderno dobo bodo uporabljeni koncepti resnice in njen status (zlasti pri Badiouju, Rancièru, Adornu in Heideggerju).
d.
e. V okviru raziskovanja povezav med filozofijo in umetnostjo bomo obravnavali tudi režime vidnega, podobo, fikcije in iluzije v navezavi na problem čutnega in čutnosti kot ugodja, afekta in surovega. V tej navezavi vidnega in čutnega je namreč mogoče pokazati družbene in politične konsekvence umetnosti.
f.
Nadalje bo namen raziskovalnega projekta: (a) da s primerjalnega, historičnega in kritično-filozofskega vidika razčleni in konceptualizira različne praktične oblike medsebojnega odnosa umetniških praks in političnega, prav tako tudi različne interpretacije tega medsebojnega odnosa; na ta način bomo poskušali priti do kritične analize sedanjega stanja in eventuelno nakazati možne trende; (b) da konceptualno artikulira različne poti in moduse, v katerih sta tako filozofija kot umetnost imanentno politični; da premisli vzvode vplivanja na družbene in simbolne mehanizme, ki nas določajo; da predlaga tak koncept imanentne političnosti filozofije in umetnosti, ki bo ustrezal tem premislekom.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava reaktualizira vprašanje, ki je bila ena ključnih teoretskih in družbenih tem preteklega stoletja. Zaradi konca enovite Zgodovine, ontološko fundiranega družbenega razreda, čigar boj naj bi bil »motor zgodovine« (L. Althusser) ter vznika sodobnih partikularizmov in partikularnosti, odnos med umetniškimi praksami in družbo ne poteka več prek politike, pač pa kot sestavni del političnega – lahko pa tudi v nasprotju do njega.
V raziskavi se problema umetniških praks in političnega v tem in preteklem stoletju lotevamo s preoblikovanjem samega polja problematike. Pokažemo na inherentno povezavo političnega in umetnosti, s tem pa odgovarjamo na vprašanje o sodobnem statusu umetnosti v luči političnega in obratno.
Raziskujemo tudi problematiko vidnega, pogleda, podobe, iluzije in simulakra, ter jo navezujemo na problematiko realnega, afekta, presežnega, ugodja in užitka. Konceptualno raziskujemo različne navezne točke med filozofijo, psihoanalizo, umetnostjo in politiko ter s tem ponujamo nove ugotovitve o teh področjih humanistike v luči odnosa umetniških praks in političnega.
Tematika raziskovalnega projekta povezuje dve polji družbenih dejavnosti: umetnosti in kulture na eni strani in političnega in politike na drugi. Ker dosedanje (modernistične) rešitve in razlage tega odnosa več ne zadoščajo – to potrjuje tako zmanjšanje vloge umetniških praks v sodobnih družbah kot iskanje njihove »družbene« relevantnosti – je potrebno odnos sodobnih umetniških strategij do političnega premisliti na novo. Umetniške strategije in politično dandanes namreč ne zadevajo le polja »kulture«, pač pa so del sedanjega globalnega premisleka tako sodobnosti kot preteklega stoletja.
Raziskava je pomembna tudi za razmislek o sodobnih vsebinah kulturne dediščine, o njeni taksonomiji ter sedanjih možnostih koncipiranja in artikuliranja odnosa med nacionalnim, lokalnim, regionalnim, globalnim in univerzalnim: kje se v tem kontekstu pojavlja politično in v kakšnem odnosu do političnega ter do tega konteksta so umetniške strategije preteklega stoletja?
Uspešno izvedeni projekt lahko predstavlja prispevek k sedanjim razpravam v Evropski uniji in širše o političnem in politiki kot dvema konceptoma, ki v zadnjih desetletjih doživljata temeljne spremembe. Iz teh izhodišč je proučevan odnos političnega do umetniških praks, ki so zlasti od osemdesetih let preteklega stoletja dalje zvečine izgubljale svoj avantgardni in družbeno subverzivni pomen ter svojo izjemnost (survalorisation) ter navidez postajale sestavni del upravljanega sveta.
Raziskovalni projekt povezuje dve področji raziskovanja: politično in umetniške prakse sodobnosti in polpreteklosti, da bi na ta način ponovno raziskali to sintagmo, ki je v prvi polovici 20. stoletja imela izjemen filozofski in teoretski, zlasti pa praktično-politični in družbeni pomen. Izražala se je v teoretskih in političnih spopadih okrog realizma, avantgardne umetnosti, ekspresionizma, politične in angažirane umetnosti, teorije odraza, itd. Danes je možno ta odnos konceptualizirati s pomočjo novih filozofskih odkritij in dosežkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Predloženi raziskovalni projekt, ki sodi na področje humanistike, zadeva enega ključnih segmentov sodobne družbe. Odnos med umetniškimi praksami in političnim zadeva artikulacijo družbenih ciljev in vrednot, s čemer prispeva k socialni kohezivnosti: vsaka družba in skupnost mora najti načine kako izraziti svoje »vizije sveta« in prav umetniška dela so eden od ključnih načinov, na katere so te vizije artikulirane v modernosti. »Vizije« v tem kontekstu pomenijo predstave, zamisli in polje poetskega, estetskega, utopijskega in ustvarjalnega, ki so eksistencialnega pomena za vsako družbeno skupnost, hkrati pa tudi polje konfliktnega in političnega. »Politično« kot je koncipirano v tem projektu, pomeni tako razsežnost antagonizma, ki je konstitutiven za človeške družbe. Umetniške prakse so eden od načinov artikulacije tega antagonizma. Njegovo prepoznanje in prepoznanje načina, na katerega tovrstna artikulacija poteka, je ključnega pomena za dejansko kohezivnost skupnosti.
Projekt, katerega namen je zlasti krepiti temeljno znanje o človeku in družbi, prispeva h krepitvi samostojnega, svobodnega in neodvisnega znanstvenega dela in humanosti ter služi za osnovo pedagoškega procesa na vseh treh ravneh visokošolskega študija. Zaradi specifične tematike, ki je predmet raziskave, projekt ter njegovi rezultati lahko prispevajo k razvoju sodobne demokratične družbe.
Projekt prek učnega procesa prispeva k vzgoji za trajnostno prihodnost v duhu ustvarjalnosti, radovednosti, kritičnosti, zavedanja pomembnosti lastnega znanja in zdrave samozavesti in sodelovanja oziroma timskega dela.
Projekt prispeva k spodbujanju tesnejšega povezovanja kulture, znanosti in izobraževanja z namenom dvigniti kakovost poučevanja in proučevanja in s tem podpirati nadarjenost in ustvarjalnost posameznika.
Ker gre pri sodobnih umetniških strategijah zlasti za uporabo novih tehnologij, je tehnološki inventivni moment pomemben segment novih umetniških praks: od uporabe računalniške tehnologije do povezovanja naravoslovja in umetnosti (npr. v bioumetnosti ali v povezovanju astronavtike in gledališča) se področje umetnosti znova izkazuje kot prostor preizkušanja ter odkrivanja novih potencialov tehnoloških odkritij, med njimi zlasti onih, ki zadevajo informacijske tehnologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
