Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Gospodarsko-socialni položaj prebivalstva na Slovenskem na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H240  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (približno od leta 1800 do leta 1914) 
H270  Humanistične vede  Socialna in ekonomska zgodovina 
Ključne besede
kapitalizem, 19. stoletje, Habsburška monarhija, Slovenci, socialna zgodovina, gospodarska zgodovina, socialna zgodovina medicine
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  03471  dr. Stanko Granda  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2008 - 2011  1.069 
2.  24476  dr. Katarina Keber  Humanistika  Raziskovalec  2008 - 2011  179 
3.  30799  dr. Klaudija Sedar  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2010 - 2011  237 
4.  10673  dr. Andrej Studen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  466 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  6.358 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.472 
Povzetek
Raziskava bo obravnavala gospodarske in socialne razmere v slovenskem delu Habsburške monarhije v obdobju prehoda iz fevdalizma v kapitalizem, pri čemer bo osnovna časovna orientacija obdobje med koncem obstoja Ilirskih provinc leta 1813 in borznim zlomom leta 1873. Glavni poudarki bodo na gospodarskih in socialnih spremembah, ki jih je povzročila menjava političnega in gospodarskega sistema. Večplastne posledice prehoda pretežno agrarne družbe v postfevdalno oziroma predindustrijsko in industrijsko družbo, nas bodo zanimale po eni strani z vidika večinskega, podeželskega prebivalstva, po drugi strani pa tudi z vidika novega nastajajočega delavskega razreda. Gospodarske in socialne spremembe bodo prikazane v nizu skrbno izbranih t. i. case studies. Posamezne študije bodo obravnavale: a) gospodarske vzroke za poslabšanje položaja kmečkega prebivalstva, b) gospodarske posledice gradnje železniške mreže in njen vpliv na industrializacijo, pri čemer bo obravnavana vloga sodelovanja slovenskih podjetnikov, c) socialne posledice tranzicije na primeru velikega porasta uživanja žganja in pojava alkoholizma, d) higienske razmere mestnega in podeželskega proletariata in e) zdravstveno-socialne spremembe na primeru preoblikovanja javne zdravstvene mreže zaradi izumiranja ranocelniškega poklica in ustanavljanja bratovskih skladnic - novih oblik zdravstveno-socialne oskrbe za potrebe novonastajajočega razreda industrijskih delavcev. Raziskava bo v večji meri temeljila na arhivskih virih tako državnih in deželnih kot tudi okrožnih in okrajnih oblasti, ki jih hranijo slovenski in avstrijski arhivi. Med drugim bodo k raziskavi pomembno prispevali tudi drugi viri kot so topografije, šematizmi, časopisje in druga strokovna literatura. Ker se slovensko zgodovinopisje doslej z gospodarsko in predvsem s socialno zgodovino prve kapitalistične tranzicije doslej še ni ukvarjalo, bo raziskava pomembno vplivala na ta segment zgodovine 19. stoletja. Poleg tega pa bo nenezadnje vzbudila večje zanimanje za samo socialno in gospodarsko zgodovino, ki je v slovenskem zgodovinopisju v primerjavi s politično zgodovino prešibko zastopana.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni vsebinski poudarki projekta spadajo na področji gospodarske in socialne zgodovine, ki sta v slovenskem zgodovinopisju še vedno prešibko zastopani. Socialna zgodovina, ki je v evropskih historiografijah že dolgo uveljavljena zgodovinska veja (t. i. Sozialgeschichte v nemškem akademskem okolju preučujejo na posebnih inštitutih), je v slovenskem zgodovinopisju še vedno redko zastopana, saj se izključno s tem področjem pri nas ukvarjajo maloštevilni raziskovalci. Socialna zgodovina ima v slovenskem historiografskem okolju v primerjavi s politično zgodovino še vedno predznak drugorazrednosti, saj je tematika, ki jo preučuje, ljudska in množična, vsakodnevna in »navadna«, na trenutke preveč vseobsegajoča, na trenutke preveč bežna, da bi se jo dalo na hitro razumeti. Problem gospodarske zgodovine pa je po drugi strani v pomanjkanju ekonomskih znanj in v preteklosti predvsem v slabem razumevanju večplastnih posledic tranzicije iz fevdalizma v kapitalizem, ki se je v habsburški monarhiji zgodila sredi 19. stoletja. Posledično je prav tako premalo izvirnih raziskav (prevladujejo manjše študije fragmentarne narave) socialne in gospodarske zgodovine 19. stoletja slovenskih dežel habsburške monarhije oz. Avstro-Ogrske. Prav tako je problematično tudi samo 19. stoletje, ki je bilo še pred dvema desetletjema med slovenskimi zgodovinarji in zgodovinarkami pomembno in priljubljeno obdobje raziskovanja, v zadnjem času pa število profesionalnih raziskovalcev tega obdobja upada. Raziskovalne teme projekta kot sta zdravstvena oskrba oz. razvoj javnega zdravstva in problematika alkoholizma v industrijskih središčih 19. stoletja sta v slovenskem prostoru novi vsebini, ki po eni strani odpirata nov in predvsem drugačen zorni kot gledanja na spreminjajočo se družbo 19. stoletja, po drugi strani pa pomembno doprinašata k vedenju o sami socialni zgodovini Slovencev v devetnajstem stoletju. Problematike zdravja in bolezni, razvoja javne zdravstvene službe, higienskih navad in pojav oz. prepoznavanje novih, modernih bolezni in odvisnosti industrijske dobe kot je npr. alkoholizem, odkrivajo globlje plasti človekovega bivanja v določenem času in neposredno razkrivajo tako psihofizične lastnosti industrijske populacije kot tudi samo pojmovanje zdravja, bolezni in smrti. V zvezi z zgoraj navedenim je projekt »Gospodarsko-socialni položaj prebivalstva na Slovenskem na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem« večkratnega pomena za slovensko historiografijo. Če po eni strani vsebina projekta popularizira preučevanje samega 19. stoletja kot prve moderne, hitro vsestransko razvijajoče se dobe, v kateri korenini večina razvojnih zametkov sodobnega sveta »kot ga poznamo«, pa so po drugi strani v njegovem raziskovalnem središču same socialne spremembe in modernizacija družbe kot posledica prelomnega gospodarskega dogajanja v času industrializacije slovenskih dežel.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj socialne in gospodarske zgodovine nedvomno doprinaša k siceršnjemu razvoju nacionalne zgodovinske vede in posledično tudi k napredku in razvoju Slovenije. Še posebej je pomemben razvoj socialne zgodovine, saj s tovrstnimi historiografskimi raziskavami na širšem, mednarodnem pomenu pridobiva tudi nacionalno zgodovinopisje. Raziskave, ki razkrivajo posamezne segmente problematike prve kapitalistične tranzicije sredi 19. stoletja, pa so pomembne tudi za sodobna dogajanja, ko v slovenski družbi znova doživljamo gospodarsko in družbeno ureditev, ki temelji na kapitalizmu. Čeprav gre za dve različni tranziciji v kapitalizem, je primerjava nadvse zanimiva in aplikativna. Rezultati projekta, ki raziskuje nove vsebine iz gospodarsko-agrarne in socialne zgodovine, pa so pomembni tudi za področje varovanja premične in nepremične kulturne dediščine tako na slovenskem podeželju kot tudi v starih industrijskih središčih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno