Projekti / Programi
Ranljivost okolja kot omejitveni dejavnik prostorskega razvoja Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
| B700 |
Biomedicinske vede |
Okoljsko zdravstvo |
pokrajinski tipi, Slovenija, ranljivost okolja, kazalci in kriteriji, zrak, vode, prst, vegetacija, relief
Raziskovalci (9)
Povzetek
Raziskava izhaja iz določil Zakona o varstvu okolja, ki opredeljuje, da mora planiranje, programiranje in usmerjanje razvoja v prostoru izhajati iz študije ranljivosti okolja.
Ocenjujemo stopnjo ranljivosti okolja v vseh pokrajinskoekoloških enotah Slovenije, posebej pa želimo opozoriti na tiste prostorske enote, kjer je povečana stopnja ranljivosti enega ali več pokrajinotvornih sestavin. Za končno oceno skupne ranljivosti okolja namreč podrobneje ekspertno analiziramo zrak, vode (površinske in podtalnice), relief z litologijo, prst in vegetacijo. Pri vsaki od pokrajinotvornih sestavin smo določili tudi kazalce in kriterije, ki opredeljujejo njihov pomen pri ocenjevanju ranljivosti okolja.
Posamezne človekove dejavnosti oziroma uporabnike prostora obravnavamo v funkcijski povezavi s količinsko in kakovostno analizo okolja. V nadaljevanju tega projekta pripravljamo še modele ranljivosti različnih pokrajinskih tipov za različne aktivne (poselitev, transport, industrija, energetska infrastruktura...) in pasivne (kmetijstvo, gozdarstvo, posamezne sonaravne oblike rekreacije) prostorske posege. Z izborom omejenega števila pokrajinskih tipov (široka dna dolin in kotlin oz. polja z visoko podtalnico kot pomembnim virom pitne vode in enim od najpomembnejših omejitvenim dejavnikom nadaljnjih prostorskih posegov, ozke in zaprte alpske, predalpske in dinarske kotline in doline, visokogorski in gorski tip, gričevnata subpanonska in submediteranska - flišna območja.....) se bomo na eni strani izognili velikemu številu pokrajinskih enot, na drugi strani pa bomo ohranili pregled nad značilno pokrajinsko raznolikostjo naše države.
Vsaka od dejavnosti ima specifične “zahteve” do okolja, prav tako je le-to različno ranljivo na posamezne vplive. Izhajamo namreč iz analize dejanskih in potencialnih vplivov posameznih dejavnosti in vseh njenih pojavnih oblik, funkcij in struktur-iz kataloga posegov torej. Prav tako pa izhajamo iz predpostavke, da enaki ali podobni človekovi vplivi sprožajo podobne negativen (le izjemoma pozitivne) pokrajinske učinke v istih tipih pokrajin.
Glavnino letošnje raziskave smo usmerili v:
- oblikovanje kriterijev za pokrajinskoekološko členitev Slovenije v pokrajinske tipe in samo regionalizacijo
- izbiro kazalcev in kriterijev za ocenjevanje ranljivosti posameznih pokrajinotvornih sestavin.
