Projekti / Programi
Uporaba geografskega informacijskega sistema pri reliefni členitvi Slovenije
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P510 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija |
geografija, geomorfologija, členitev reliefa, geografski informacijski sistem
Raziskovalci (6)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
28433 |
dr. Bojan Erhartič |
Geografija |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
237 |
2. |
13179 |
dr. Mauro Hrvatin |
Humanistika |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
365 |
3. |
21464 |
dr. Blaž Komac |
Geografija |
Vodja |
2008 - 2011 |
635 |
4. |
14000 |
mag. Miha Pavšek |
Geografija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
1.478 |
5. |
25646 |
dr. Primož Pipan |
Humanistika |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
330 |
6. |
22245 |
dr. Matija Zorn |
Geografija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
1.232 |
Organizacije (1)
Povzetek
Relief spada med najpomembnejše sestavine pokrajine, vendar ga kljub temu obravnava le peščica znanstvenih panog in je o njem napisanih le malo znanstvenih in strokovnih del. Sodobne, kvantitativno usmerjene in z geografskim informacijskim sistemom podprte členitve reliefa na Slovenskem še nimamo, čeprav jo podatkovna in programska oprema omogočata in bi bila v številnih znanstvenih panogah uporabna.
Namen projekta je preučiti poglavitne značilnosti reliefa s poudarkom na reliefnih oblikah. Na podlagi analize prevladujočih reliefnih oblik, ki bo temeljila na uporabi geografskega informacijskega sistema, nameravamo izdelati sodobno členitev reliefa.
Dosedanje členitve reliefa so temeljile na subjektivnem in povečini zgolj kvalitativnem pristopu. Zaradi novega pristopa se nadejamo kakovostnega preskoka v primerjavi z dosedanjimi členitvami reliefa.
Rezultati projekta bodo uporabni za raziskovalce in ostale uporabnike. Namenjeni bodo predvsem geografom, hkrati pa bodo uporabni tudi za geologe, hidrologe, biologe, pedologe, gradbenike, urbaniste, arhitekte in krajinske arhitekte ter za različne krajevne in državne ustanove, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora z vidika znanosti, urbanizma, kmetijstva in naravne dediščine.
Pomen za razvoj znanosti
S projektom smo:
- prispevali k uvajanju nove strokovne teme v slovensko geografijo,
- izdelali, izpopolnili in razširili metodologije izdelave členitve reliefa,
- poiskali temeljne zakonitosti, ki vplivajo na členitve oziroma tipologijo reliefa,
- prispevali k razvoju in posodabljanju slovenske geografske terminologije,
- prispevali k dojemanju reliefa kot pomembnega ali temeljnega dela površinske zemeljske sfere, na katerem se prepletajo naravni in družbeni geografski dejavniki, in bi ga bilo treba v določenih primerih tudi varovati (vrtače, kraške jame itd.).
Zato so rezultati projekta pomembni za geografijo, pa tudi za sorodne vede, kot so arhitektura, urbanizem, hidrologija, kmetijstvo in gozdarstvo ter varovanje naravne in kulturne dediščine.
Iz gradiva, ki je nastalo ob projektu, bomo pripravili znanstveno monografijo
Pomen za razvoj Slovenije
- Pri oblikovanju različnih ukrepov načrtovanja prostorskega (naselja, prometnice) in gospodarskega (dostopnost) razvoja z vidika priložnosti in omejitev zaradi reliefa.
- Pri ozaveščanju prebivalstva o reliefu kot eni od najpomembnejših naravnih prvin ter s tem povezanim opredeljevanju in varovanju zanimivih ali z različnih vidikov pomembnih reliefnih oblik, ki so že opredeljeni kot naravna dediščina ali pa bi to lahko postali, kar obsega tudi ekološki in pokrajinsko-ekološki vidik.
- Rezultate projekta (zemljevid reliefnih tipov, ki so odvisni od geomorfnih procesov na določenem območju) bo mogoče uporabiti kot eno od podlag za smotrno in varno usmerjanje poselitve in človekovih dejavnosti v prostoru.
- Rezultati projekta temeljijo na geografskemu informacijskemu sistemu, zato je možno njihovo stalno dopolnjevanje in razširjanje, hkrati pa raznolika uporaba, ki obsega upravljavce prostora ter organe upravljanja na državni in krajevni ravni.
- Rezultati projekta so tudi mednarodno pomembni, saj lahko pripomorejo k boljši vključenosti države v evropsko kmetijsko politiko, npr. pri določanju kmetijsko manj primernih območij, ali bonitete zemljišč ipd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si