Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Primerjalna analiza konstruiranja in redefiniranja prostorskih konceptov v procesih slovenske integracije v nadnacionalne okvire

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
H400  Humanistične vede  Narodopisje 
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 
Ključne besede
prostor, nesnovna kulturna dediščina, identiteta, meje, medkulturnost, Slovenija, Evropa, izseljenstvo, transnacionalne povezave, virtualni prostori, medijski prostor, varovana območja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25576  dr. Katja Hrobat Virloget  Etnologija  Raziskovalec  2008 - 2011  491 
2.  30659  dr. Simona Klaus  Energetika  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  49 
3.  20327  dr. Boštjan Kravanja  Antropologija  Raziskovalec  2008 - 2011  230 
4.  31852  dr. Ambrož Kvartič  Etnologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2011  271 
5.  14359  dr. Mirjam Mencej  Etnologija  Vodja  2008 - 2011  573 
6.  27631  dr. Dan Podjed  Etnologija  Raziskovalec  2008 - 2011  649 
7.  22414  dr. Jaka Repič  Antropologija  Raziskovalec  2008 - 2011  371 
8.  21097  dr. Peter Simonič  Antropologija  Raziskovalec  2008 - 2011  383 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.181 
Povzetek
Vpliva procesov konstrukcije prostora na oblikovanje in utemeljevanje posameznikovih in skupinskih identitet smo se v družboslovju in humanistiki začeli zavedati v devetdesetih letih 20. stoletja. Temeljno raziskovalno vprašanje je zato postalo razumevanje ustvarjanja in spreminjanja pomenov kulturnih identitet, ki izhajajo iz prostorskih kategorij (skupnost, ozemlje, meje, nacionalnost …). Kulturne identitete in konceptualne meje prostorov namreč ljudje ustvarjamo s pomočjo različnih ideoloških sistemov in jih tudi kompleksno simboliziramo. V raziskovalnem projektu z naslovom Primerjalna analiza konstruiranja in redefiniranja prostorskih konceptov v procesih slovenske integracije v nadnacionalne okvire bomo analizirali uporabo prostorsko identifikacijskih označevalcev, ki spremljajo procese ustvarjanja, osmišljanja, utrjevanja, definiranja in reprezentacije različnih prostorov (npr. svetih prostorov, spominskih centrov, varovanih območij, domovine itd.). Ugotovili bomo, katere identifikacijske označevalce ljudje uporabljamo pri konstrukciji in konceptualizaciji prostora, kako se ti označevalci sodobnih prostorov prepletajo s tradicionalnimi konceptualizacijami ter kako na procese osmišljanja prostora vplivajo nadnacionalne integracije, transnacionalne povezave in globalni kulturni tokovi. Projekt zajema raziskave konceptov meja in prehajanja med prostori v evropski folklori, mitoloških predstav v krajini Krasa, dinamike ustvarjanja prostorov medkulturnih interakcij (kulturnih in konceptualnih meja), pojmovanja prostorsko-identifikacijskih konceptov (npr. domovina) pri izseljencih oziroma Slovencih po svetu, prostorske politike v varovanih območjih (načrtovani regijski park na Pohorju), virtualne prostore in v njih nastajajoče transnacionalne skupnosti, uporabe kulturnih in religijskih simbolov v turističnem prostoru ter uporabe folklore za posredovanje ideoloških sporočil v medijskem prostoru. Četudi bomo posebno pozornost pri tem posvetili slovenskemu prostoru, bomo odgovore oblikovali v skladu s sodobnimi zahtevami po komparativnosti in se poleg slovenskega lotili tudi primerljivih prostorov v tujini.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta v slovenski humanistiki in družboslovju, zlasti pa v etnologiji, arheologiji, mitologiji, folkloristiki, geografiji in socialni/kulturni antropologiji predstavljajo nove teoretske in metodološke premisleke o konceptualizaciji prostora. Postavljajo se ob bok sodobnim raziskavam socialnih geografov in antropologov, ki so prinesle spoznanja o socialni in kulturni konstrukciji prostorskih konceptov, ter presegajo uveljavljene lokalizacije in esencializacije kulturnih značilnosti. Rezultati projekta posegajo na polje folkloristike, mitologije, arheologije, etnologije, antropologije in socialne geografije ter prinašajo nove smernice v oblikovanju metodoloških in interpretacijskih modelov konstrukcije in razumevanja prostora. Folkloristične raziskave so prek simbolne analize ugotavljale temeljne principe razumevanja in osmišljanja prostora v tradicijskem pogledu na svet. Mirjam Mencej je v evropski folklori odkrila, da je mejo med svetom mrtvih in živih mogoče prehajati preko krožnega gibanja kot enega temeljnih konceptov v tradicijski percepciji prostora, medtem ko je Katja Hrobat pokazala vzpostavljanje različnih konceptualnih mej in prostorjenje časa v konkretni krajini Krasa. Tudi v sodobni folklori je po analizi Ambroža Kvartiča prav lokalizacija povedk, tj. njihova navezava na konkreten prostor, vzrok njihove večje sporočilnosti in učinkovitosti v strahu pred Drugim. Simona Klaus je opozorila na vlogo in kulturne pomene folklornih sestavin in podob krajin, ki jih za (samo)reprezentacije Slovenije in vzpostavljanje nacionalne pripadnosti uporablja in oblikuje medijski diskurz. Antropološke raziskave v projektu so posegle v fluidna polja vzpostavljanja virtualnih, interakcijskih in transnacionalnih prostorov ter prostorskih politik okoljske rabe. Dan Podjed je raziskal oblikovanja socialnih omrežij v virtualnih prostorih in povezave ter soodvisnosti med identifikacijskimi procesi in načini konceptualizacije virtualnih in fizičnih prostorov. Boštjan Kravanja in Jaka Repič sta socialno konstrukcijo prostorov analizirala v povezavi s prehajanjem, gibanjem oziroma globalnimi kulturnimi tokovi. Boštjan Kravanja je raziskal interakcijski prostor v turističnem kontekstu Šri Lanke, ki je po eni strani odvisen od (post)kolonialnih in nacionalističnih družbeno političnih kontekstov ter globalnih kulturnih tokov. Po drugi strani pa je interakcijski prostor fluidno polje nastajanja, redefiniranja in izginjanja prostora v vsakokratnih kontekstih. Jaka Repič je oblikovanje kulturno prostorskih konceptov raziskal v kontekstu slovenske diaspore v Argentini in povratnih migracij. Migracije in lokalne identitetne politike so okvir, znotraj katerega posamezniki in diasporična skupnost redefinirajo prostorske koncepte, kot so dom, domovina in poreklo. Peter Simonič pa je analitično obravnaval prostorske politike in rabe prostora v povezavi z vprašajem gospodarskega razvoja. Pri varovanih območjih, kakršno je regijski park Pohorje, oblast uporablja ideologije in tehnologije, ki vplivajo tako na socialno ureditev kot na samo konceptualizacijo krajine. Rezultati projekta so pomembni v mednarodnem prostoru, predvsem pa so ključni za razvoj slovenske etnologije in antropologije, kjer so sicer redki avtorji uspeli polno vključiti spoznanja nove 'prostorske' paradigme v svoje raziskave. Sodelavci projekta so namreč v svojih raziskavah nadgradili že uveljavljene pristope z novimi metodološkimi in interpretacijskimi modeli, kar so predstavili na več simpozijih, obravnavali pa v znanstvenih člankih, monografijah in sintetično v delu Ustvarjanje prostorov.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo ob zadostni deseminaciji in promociji zbranega gradiva ter znanstvenih člankov prispeval k razvoju Slovenije na različnih, med seboj povezanih področjih: ekonomskem, socialnem, izobraževalnem, kulturnem in okoljskem. Ekonomski razvoj je sicer pri tem družboslovno-humanističnem projektu najmanj izpostavljen, zadeva pa vrednotenje gospodarskih dejavnikov in kazalcev. Preučevati jih je mogoče skozi prostorsko organizacijo in pogajanja med družbenimi akterji. Po eni strani je projekt pokazal, da so eksistenčne in akumulativne prakse zelo pomembne pri človekovem prostorskem vedenju in kozmologiji, po drugi strani pa je mogoče projektna spoznanja prevesti v ekonomske priložnosti (založništvo, pripovednišvo, turizem, regionalni razvoj, razvoj podeželja, podjetniške iniciative, povečevanje davčnih prihodkov države in podobno). Socialno-razvojni potencial projekta temelji na spoznanju o prepletenosti in soodvisnosti različnih družbenih ravni in o nujnosti integralnega pristopa k prostorskem načrtovanju. Projekt je izpostavil velik pomen t.i. socialnega kapitala pri reproduciranju skupnosti, kar velja seveda tudi za Slovenijo. Projekt je opozoril na pestrost družbenih identitet, ki se kažejo kot različna umevanja, organizacije in rabe prostorov, s tem pa je pomembno prispeval k strpnosti do drugačnosti na ravni spola, lokalnih skupnosti, političnih orientacij, etničnih in religionznih skupin, emigrantov, uporabnikov sodobnih informacijskih tehnologij in podobno. Izobraževalni vidik razvoja se deloma prekriva z znanstvenimi vidiki, ki so opisani v točki 2.1., še posebej pa gre tukaj za možnost vključevanja projektnih spoznanj v izobraževalne procese. Raziskovalci so obravnavali prostorsko vedenje v tradicijskih in sodobnih, domačih in tujih skupnostih in zbrali bogato gradivo, prek katerega lahko šolarji in študenti spoznajo splošne značilnosti nastajanja, spreminjanja in zamiranja (družbenih) prostorov, hkrati pa se seznanijo z značlnostmi posameznih obravnavanih skupnosti. Komparativni vidik zbranega gradiva je za sodobne šolarje in intelektualce bistvenega pomena, ker po eni strani krepi njihovo državljansko samozavest, po drugi pa oblikuje njihovo svetovljansko širino. Projekt bo posredno vplival na varovanje, ohranjanje, nadaljnje preučevanje in posodabljanje slovenske kulturne dediščine (ustnega izročila, ritualov, družbenih omrežih, topografije in prostorskega obnašanja, religioznih in drugih praks) ter na njeno mnogovrstno uporabo v kulturnih in medijskih okoljih. V tem se izobraževalni razvojni potencial povezuje s kulturnim potencialom projekta. Še posebej je treba omeniti sodelovanje različnih univerz pri izdajanju zaključnega zbornika, kar bo gotovo pripomoglo k predstavljanju kulturne dediščine in raznoličnosti slovenskega prostora v nadnacionalnem prostoru. Med pomembne rezultate projekta pa moramo prišteti še spoznanje o prežetosti naravnega in družbenega prostora. Ne v preteklosti ne v sedanjosti ni mogoče govoriti o družbenem razvoju, ne da bi upoštevali okoljske razsežnosti, omejitve in pogoje. Kulturna in naravna dediščina sta evolucijsko in zgodovinsko neločljivo povezani, zato je razlaganje razvoja le skozi perspektivo družbeno-ekonomskih kazalcev močno poenostavljeno in škodljivo. Raziskovalni projekt je torej ponudil nekaj napotkov za razumevanje in upravljanje različnih (družbenih) prostorov v kontekstu (slovenske) integracije v nadnacioalne okvirje. Evropska in globalna skupnost se danes soočata prav z vprašanji uravnoteženja omenjenih vidikov razvojništva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno