Projekti / Programi
Arhivski viri za urabnistično in arhitekturno zgodovino na Slovenskem (16.-19. stoletje)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
arhitektura, zgodovina arhitekture, urbanizem, arhivsko gradivo, nepremična kulturna dediščina, nepremični spomeniki, sakralni spomeniki, profani spomeniki, zgodovina trgov, zgodovina mest, arhitektura 16. stoletja, arhitektura 17. stoletja, arhitektura 18. stoletja, arhitektura 19. stoletja
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
30670 |
dr. Ines Babnik |
Umetnostna zgodovina |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2011 |
71 |
| 2. |
14117 |
dr. Boris Golec |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
637 |
| 3. |
16424 |
dr. Metoda Kemperl |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2008 - 2011 |
470 |
| 4. |
15861 |
dr. Matej Klemenčič |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
395 |
| 5. |
29752 |
dr. Dejan Zadravec |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
163 |
Organizacije (2)
Povzetek
Stavbna zgodovina posameznih sakralnih in profanih objektov, ki so pomembni kulturni spomeniki (med njimi tudi spomeniki nacionalnega pomena) in urbanistična zgodovina urbanih naselij (mest in trgov) sta v Sloveniji še vse premalo raziskani področji. To dejstvo pride do izraza zlasti, ko želimo določen objekt predstaviti strokovni ali širši javnosti ali ko ga želimo konservirati ali rekonstruirati. Poleg terenskih raziskav in sondiranja je za to potrebno raziskati vse razpoložljive arhivske vire, ki zadevajo posamezno stavbo. V slovenskem zgodovinopisju in umetnostnozgodovinski disciplini pa je bila ravno takemu pristopu k obravnavi spomenikov doslej posvečena premajhna pozornost.
Izvajalci projekta bodo v predlagani raziskavi evidentirali, popisali in analizirali arhivske dokumente, ki se nanašajo na stavbno zgodovino večjega števila plemiških domovanj, sakralne arhitekture ter urbanizma mest in trgov na ozemlju današnje Republike Slovenije in so nastali v časovnem okviru od 16. do konca 19. stoletja. Predstavljeni bodo dokumenti, ki omogočajo celovit vpogled v stavbno zgodovino obravnavanih objektov, pozornost pa bo posvečena tudi arhivskim virom, ki pričajo o življenjih in življenjskih slogih lastnikov.
V povezavi s terenskim delom bodo izvedene študije (zajemale bodo stavbno zgodovino, umetnostnozgodovinski opis, opredelitev sloga, opis sedanje in prejšnjih funkcij, vpliv lastnika ali donatorja na tip in slog, seznam arhitektov in drugih sodelavcev) za čimveč stavb, zlasti tistih, ki so pomembna kulturna dediščina, ter onih, ki se bodo v prihodnosti obnavljale. Samo tako bodo lahko določeni spomeniki kvalitetno obnovljeni, kjer je to potrebno, pa bo zanje tako tudi laže najti novo funkcijo.
Izsledki raziskav bodo redno objavljeni v znanstvenih revijah, v obliki znanstvenih monografij, simpozija in razstav (zadnje v povezavi z arhivskimi institucijami). Posebna pozornost bo posvečena objavi komentiranih arhivskih virov in študij na posebnem spletnem portalu.
Pomen za razvoj znanosti
Izvajalci raziskave so rekonstruirali, interpretirali in analizirali arhitekturni razvoj nekaterih sakralnih zgradb in plemiških domovanj ter urbanistični razvoj urbanih središč v času od 16. do 19. stoletja na ozemlju Republike Slovenije. Znanstveni izsledki so objavljeni v obliki znanstvenih razprav, strokovnih člankov in objav virov ter bodo predstavljali ogrodje morebitne monografije o arhitekturnem in urbanističnem razvoju nekaterih sakralnih in plemiških zgradb ter urbanih središč. Potrebno je poudariti, da raziskava obdeluje zgodovinski segment, ki doslej še zdaleč ni bil v celoti in ustrezno raziskan. Raziskava bo tako vsaj deloma zapolnila omenjeno vrzel. Izhajajoč iz problemskega izhodišča raziskave njena uresničitev prispeva nova spoznanja glede vrst, ohranjenosti in hranišč arhivskega gradiva, prav tako pa pripomore k razumevanju arhitekturnega in urbanističnega razvoja v omenjenem obdobju na tleh današnje Republike Slovenije. Spletni portal z bazo podatkov o arhivskih virih in njihovih nahajališčih (nekateri od teh virov so celo predstavljeni v digitalizirani obliki ali v transkripciji) ter s podatki o stavbnih zgodovinah po spomenikih je pomembno izhodišče tudi za vse druge raziskovalce, ki se ukvarjajo s tako ali podobno tematiko, pa tudi za študente, ki jim bo s tem prihranjeno marsikdaj neuspešno iskanje po arhivih. Nadaljnje raziskave bodo posledično potekale hitrije in uspešneje, saj bo imel vsak potencialni raziskovalec dostop do te spletne strani in bo že vnaprej vedel, kaj in kje lahko išče.
Boljše poznavanje stavbne zgodovine kulturnega spomenika je bistvenega pomena pri valoriziranju spomenikov, kajti marsikateri spomenik prav zaradi pomanjkljivega poznavanja zgodovinskih dejstev ni primerno ovrednoten. Tako bodo rezultati projekta lahko privedli do drugačnih pogledov na nepremične spomenike in na podlagi novih ugotovitev bomo dobili tudi nove kulturne spomenike.
Nove datacije in atribucije stavb (marsikje bodo odkrita tudi imena arhitektov in drugih sodelavcev) bodo občutno prispevale k vedenju o novoveški arhitekturi, kar bo pomembno vplivalo na nadaljnji razvoj znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlagane raziskave so z ohranjanjem slovenske nacionalne identitete prispevali k prepoznavnosti slovenskega zgodovinopisja in umetnostnozgodovinske discipline in s tem slovenske države v širšem evropskem in svetovnem merilu. Raziskava bo nudila oporo drugim, tudi tujim raziskovalcem arhitekturne in urbanistične zgodovine v obdobju od 16. do 19. stoletja, ki bodo dodatno seznanjeni z tovrstno dejavnostjo na ozemlju današnje Republike Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
