Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
H004  Humanistične vede  Filologija 
Ključne besede
Evropa, evropskost, evropske vrednote, kritična analiza diskurza, medijski diskurz, javna sfera, slovenski mediji,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30023  dr. Primož Krašovec  Sociologija  Raziskovalec  2008 - 2011  339 
2.  14015  dr. Valerija Vendramin  Antropologija  Raziskovalec  2008  283 
3.  05737  dr. Igor Žagar Žnidaršič  Kulturologija  Vodja  2008 - 2011  949 
4.  24441  dr. Janja Žmavc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2011  313 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0553  Pedagoški inštitut  Ljubljana  5051614000  6.966 
Povzetek
Raziskovalni projekt z naslovom, OBLIKOVANJE, RAZVOJ IN RABA POJMA EVROPA V SLOV. MEDIJIH OD LETA 1954 DO DANES, predstavlja inovativni teoretski in empirični prispevek k študiju slovenske (in posredno) evropske javne sfere, saj bo v okviru obravnave medijskega poročanja v Sloveniji osvetlil različne koncepcije Evrope, kakor so jih razvili slovenski mediji. V okviru projekta bomo z analizo besedil raziskovali, kako so se v slovenskih medijih (v časovno zamejenem okviru) oblikovale predstave o Evropi in evropskih vrednotah. Odgovoriti bomo skušali na vprašanje, v kakšnih družbenih okoliščinah in ob katerih priložnostih se v slovenskem medijskem poročanju pojavljajo pojmi Evropa, "evropskost" in "evropske vrednote", kako so konceptualizirani (geografsko, politično, …) in kako (če sploh) se spreminjajo. Projekt se bo skušal dotakniti tudi vprašanja, kakšno vlogo so pri tem imeli posamezni mednarodni družbeno politični dogodki. Raziskava se bo, zaradi (pre)obilice materiala, omejila predvsem na tiskane medije, preko korpusov slovenskega jezika pa se bo skušala vsaj dotakniti tudi elektronskih medijev. Gradivo bomo obdelali kvantitativno (orodja korpusne lingvistike in postopki data-mining) in kvalitativno (zlasti z metodami retorične analize in kritične analize diskurza), na drugi strani pa bomo raziskali, kako so se morebitna različna pojmovanja Evrope (predstave o Evropi in evropskih vrednotah, kot jih najdemo v slovenskih mediji) kazala (in odslikavala) v slovenskih osnovnošolskih učbenikih za pouk zgodovine, geografije in, v zadnjih letih, državljanske vzgoje in etike.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen projekta za razvoj znanosti je predvsem v povezovanju zgodovinskega in sociološkega raziskovanja z diskurzivnimi študijami, kar je pogosto ločeno, medtem ko smo sami oboje obravnavali kot neločljivo povezano in pogojeno eno z drugim. Tako smo diskurz obravnavali kot družbeno prakso, ki je zgodovinsko določena, in zgodovino kot nekaj, kar je diskurzivno posredovano in skonstruirano. Prav tako gre za eno od na slovenskem znanstvenem področju, kjer KAD še ni uveljavljena, pionirskih raziskav, ki uporablja to metodologijo. Rezultati raziskave, zbrani v člankih in monografijah, predstavljajo material za profesorje, ki se ukvarjajo s presečiščem diskurzivnih in družbenih problematik in dobro študijsko literaturo, v kateri so zbrani osnovni koncepti in metode KAD skupaj s svojo konkretno aplikacijo v študije primerov, ki je koristna za raziskovalce s področij teorije diskurza, lingvistike, zgodovine, sociologije, politologije, politične ekonomije, kulturnih študij in komunikologije. Drugi del raziskave, analiza rabe pojma Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, vključuje vidike, ki so povezani z različnimi znanstvenimi področji. Naše raziskovanje pojmovanja Evrope v vzgojno izobraževalnem kontekstu predpostavlja interdisciplinaren pristop, ki je na eni strani osvetlil polje edukacije kot specifičen prostor, kjer se pojmi »Evropa«, »evropskost« in »evropske« vrednote« kot izobraževalne vsebine oblikujejo glede na zahteve kurikula in didaktičnih zakonitosti. Na drugi strani pa je pokazal, da so pojmovanja Evrope, kot jih najdemo v učbenikih, spremenljiva in v veliki meri odvisna od različnih družbenih mehanizmov (ki jih je natančno opredelila že primarna raziskava medijskega poročanja o Evropi). Tretji pomemben vidik v okviru znanstvenega prispevka predstavlja metodološko področje, ki združuje metode kvantitativne in kvalitativne analize ter v naši analizi predstavlja ogrodje za raziskovanje diskurzivne konstrukcije pomena pojma Evropa, ki v glavnem temelji na konceptih jezikovne pragmatike in skuša pokazati na tvorjenje pomena Evrope kot na dinamični proces, v katerem poteka nenehno vzajemno preverjanje eksplicitnega in implicitnega v kontekstu družbenih odnosov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava se ukvarja z za razvoj Slovenije trenutno zelo aktualno temo – delovanjem pojma Evrope v sodobnih in zgodovinskih medijskih in političnih diskurzih. Znanstvene monografije, ki so nastale kot del projekta, so napisane v javno dostopnem stilu in bodo v pomoč splošni intelektualni javnosti pri oblikovanju stališč o Evropi, EU in evropski politiki ter pri razumevanje evropske socialne, politične in intelektualne zgodovine. Zaključna konferenca projekta je, s pomočjo predavanja slovenskih in drugih evropskih strokovnjakov, odprla številna pomembna vprašanja o smereh evropske socialnega in ekonomskega razvoja ter sodobnih evropskih politikah ter ponudila inspirativne razlage njihovih zgodovinskih trajektorijev. Analize preteklih kriz in premen osnovnih konceptov oz. evropskih vrednot, ki so jih spremljale, pa so lahko v pomoč tudi politikom in stroki, ki sodeluje v oblikovanje aktualne slovenske politike, še posebej glede na to, da je tudi današnji trenutek ena izmed takšnih kriz, v kateri potekajo redefinicije osnovnih evropskih vrednot (socialne enakosti ob razpravah o konkurenčnih pritiskih globalizacije, demokracije ob vprašanju t. i. demokratičnega deficita, miru ob novih varnostnih grožnjah ipd.). Analize zgodovinskih rezultatov različnih načinov reševanja podobnih kriz v preteklosti lahko služijo kot politična inspiracijo ali kot zgodovinski opomin oziroma svarilo, obenem pa analize zgodovine evropskih diskurzov in diskurzov o Evropi omogočajo sodobnim političnim razpravam večjo širino in poglobljenost. Analiza učbeniškega materiala, po drugi strani, v najširšem smislu omogoča kritičen pogled na diskurzivne konstrukcije pojma Evropa v osnovnošolskem izobraževanju v zadnjih 15 letih. Le-ta kot del vzgojno izobraževalnega diskurza pomembno prispeva k oblikovanju samoumevne zaledne vednosti. Ker problematizacija slednje bolj kot ne ostaja prezrta, rezultati analize ponujajo koristna izhodišča tako za kritično razpravo o učbeniških gradivih v osnovni šoli, kakor tudi omogočajo nadaljnjo kritično analizo učbeniške obravnave drugih pojmov, idej in konceptov. Konkretni rezultati naše analize pa bodo Sloveniji (predvsem načrtovalcem izobraževalne politike in piscem učbenikov) lahko pomagali, na eni strani, pri jasnejšem in manj problematičnem ubesedovanju »evropskih vsebin«, na drugi strani pa tudi učiteljem pri kritični obravnavi vsebin, povezanih z »Evropo«, »evropskostjo« in »evropskimi vrednotami«.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno